Supreme Court rules enforcement jurisdiction follows original enforcement court, not EU Regulation Article 6.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred a freezing order application from Maribor back to Ljubljana, then to Maribor, clarifying jurisdictional rules. The creditor argued the Maribor court should handle the European Freezing Order based on the debtor's Austrian income, while the Ljubljana court initially claimed jurisdiction. The court held that while EU Regulation Article 6 governs international jurisdiction, national law determines local and substantive jurisdiction for enforcement proceedings initiated in Ljubljana.
Legislator headnote
AI generatedUredba (EU) št. 655/2014, 6. člen; Zakon o izvršbi in zavarovanju: While the EU Regulation on freezing orders defines international jurisdiction, national law governs local and substantive jurisdiction for enforcement proceedings, meaning the court handling the original enforcement action retains jurisdiction over subsequent freezing requests.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi o predlogu za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
[JEDRO]
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014, v 6. členu ureja le vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, medtem kot je treba za krajevno in stvarno pristojnost uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upnica je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, Centralnem oddelku za verodostojno listino, vložila zoper dolžnika predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 4.596,38 EUR s pripadki z rubežem plače oziroma denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet. To sodišče je upničinemu predlogu ugodilo in s sklepom o izvršbi VL 16357/2016 z dne 22. 2. 2016 dolžniku naložilo plačilo v predlogu navedeno terjatev, dovolilo predlagano izvršbo, stroške upnice odmerilo na 44,00 EUR, nato pa po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zadevo odstopilo za vodenje izvršbe in odločanje pristojnemu Okrajnemu sodišču v Mariboru.
2. Ko je nato upnica po njenih trditvah pridobila informacije, da dolžnik dela kot dnevni migrant in prejema plačo v sosednji Republiki Avstriji, da ima s tem namenom tam odprt transakcijski račun in da ne prejema dohodkov na edini transakcijski račun v Republiki Sloveniji, kjer sicer stalno prebiva z družino, je 17. 2. 2017 vložila na Okrajno sodišče v Mariboru, ki vodi dovoljeno izvršbo, predlog za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov (ENZBR); vendar se je to sodišče s sklepom z dne 7. 4. 2017 izreklo za (krajevno) nepristojno za odločanje o takem upničinem predlogu in je po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Tako je odločilo z obrazložitvijo, da je o kordemnatornem delu sklepa o izvršbi odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani in da je zato to sodišče pristojno tudi za izdajo ENZBR na podlagi takšnega izvršilnega naslova. Izrecna določba o tem je sicer predvidena šele z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju - L, ki je v postopku sprejemanja (predlagani 279.b člen), vendar je po mnenju Okrajnega sodišča v Mariboru že zdaj na to mogoče sklepati po pravilu podobnosti, kot je to v sodni praksi urejeno za potrjevanje pravnomočnih sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskih nalogov za izvršbo (ENI).
3. Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena (Okrajno sodišče v Ljubljani), pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo odločitev o kompetenčnem sporu. V obširni obrazložitvi uvodoma navaja, da Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014 v 6. členu ureja le vprašanja mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, za krajevno in stvarno pristojnost pa je treba uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo. Meni, da je smisel predlagane določbe 279.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - L v zagotavljanju tesne povezave med postopkom za izdajo ENZBR in postopkom o glavni stvari, v okviru katerega je bila izdana sodna odločba in da je zato ta določba predvidena predvsem za pravdna sodišča, ki imajo tudi po izdaji odločbe pregled nad tem, ali ni bila po vloženih rednih ali izrednih pravnih sredstvih odločba morda razveljavljena ali spremenjena, medtem ko je Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino izključno krajevno pristojno le do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o nadaljnjih vprašanjih pa so za odločanje v izvršilnem postopku krajevno pristojna tista sodišča, ki so krajevno pristojna za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe (40.c člen Zakona o izvršbi in zavarovanju); to pa je v obravnavanem primeru Okrajno sodišče v Mariboru.
4. Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi - tudi o predlogu za izdajo ENZBR - je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.
5. Pritrditi je treba stališču Okrajnega sodišča v Ljubljani, da Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014, na katero se sicer sklicuje Okrajno sodišče v Mariboru, v 6. členu ureja le vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, medtem kot je treba za krajevno in stvarno pristojnost uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo. To pa je veljavni Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ne glede na predlagane morebitne spremembe in dopolnitve zakona.
6. V obravnavanem primeru se je izvršilni postopek začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Za odločanje o njem je praviloma izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (prvi odstavek 40.c člena ZIZ), po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe (tretji odstavek 40.c člena ZIZ). Do ugotovitve pravnomočnosti o vseh dovolitvah, torej tudi o tistih, ki jih je upnik predlagal naknadno, odloča Okrajno sodišče v Ljubljani, po njej pa tisto sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva - in sicer glede na prvotno dovoljena sredstva. Upoštevaje doslej dovoljena sredstva, pravnomočnost sklepa o izvršbi ter določbe prvega odstavka 100. člena in 136. člena ZIZ pa je to Okrajno sodišče v Mariboru.