Court dismisses appeal against court fee order when taxpayer fails to cite statutory grounds for objection.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's objection to a court fee order, upholding the first-instance decision. The appellant argued she should be exempt from fees as a mother of two, claiming the previous fee order was voided by a prior ruling. The court rejected this because the objection did not cite the specific statutory grounds required under Section 34a of the Court Fees Act, which limit objections to cases where the fee obligation never arose, was already paid, or was incorrectly calculated. Consequently, the court found the first-instance court correctly denied the exemption request and dismissed the appeal.
Legislator headnote
AI generatedSection 34a of the Court Fees Act; Section 350(2) of the Civil Procedure Act: An objection to a court fee order is only admissible if based on the statutory grounds that the fee obligation never arose, was already paid, or the fee was incorrectly calculated; failure to cite these grounds renders the objection inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zavezanka za plačilo sodne takse ni navajala v ugovoru zoper plačilni nalog razlogov iz prvega odstavka 34.a člena ZST-1, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo njen ugovor.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zavrne ugovor prvotoženke zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 564/2014 z dne 10. 5. 2016 za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi v višini 1.005,00 EUR. Sodišče je ugovor zavrnilo, ker iz navedb prvotoženke ne izhaja, da bi takso plačala oziroma da je sodišče sodno takso napačno odmerilo.
2. Prvotoženka v laični pritožbi navaja, da je kot mati dveh otrok upravičena do oprostitve plačila sodne takse za pritožbo. Izdaja novega plačilnega naloga je bila nepotrebna, ker je sodišče prve stopnje njenemu predlogu za razveljavitev plačilnega naloga že ugodilo in plačilni nalog razveljavilo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 664/2014-II z dne 14. 10. 2015 zavrglo predlog prvotoženke za oprostitev plačila sodne takse. Zoper sklep se je prvotoženka pritožila. Sodišče prve stopnje je še pred pravnomočnostjo tega sklepa prvotoženki poslalo plačilni nalog, zato je s sklepom P 664/2014-II z dne 6. 1. 2016 1 razveljavilo plačilni nalog. Pritožbeno sodišče je s sklepom II Cp 151/2016 z dne 29. 3. 2016 zavrnilo pritožbo prvotoženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje P 664/2014-II z dne 14. 10. 2015. Sodišče prve stopnje je dne 10. 5. 2016 prvotoženki znova poslalo plačilni nalog, zoper katerega je prvotoženka vložila ugovor in predlog za oprostitev plačila sodne takse zaradi novih okoliščin. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnilo, ker je na podlagi prvega odstavka 34a. člena Zakona o sodnih taksah dopusten ugovor zoper plačilni nalog le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče napačno odmerilo sodno takso. Teh zakonskih predpostavk, ki so podlaga za utemeljenost ugovora prvotoženka ni izkazala, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovor toženke utemeljeno zavrnilo.
5. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom P 564/2014-II z dne 20. 10. 2016 prvotoženko oprostilo plačila sodne takse za pritožbo.
6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).
1 V sklepu je napačno zapisana letnica 2015.