Appeal dismissed; victim's claim for business fraud investigation rejected due to lack of direct business relationship evidence.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso za pritožbo.

[JEDRO]

Pritrditi gre razlogom izpodbijanega sklepa, da ker iz pridobljenega dokaznega gradiva ne izhaja, da naj bi bil osumljenec v poslovnem odnosu z oškodovano družbo in jo pri sklenitvi pogodbe ali tekom izvajanja pogodbe preslepil ali ji kaj prikrival (kaj takega ne zatrjuje niti pritožnik, ampak osumljencu očita "posredno oškodovanje"), osumljenec predstavnikov oškodovane družbe, ni mogel preslepiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju zavrnil zahtevo za uvedbo preiskave oškodovanca kot tožilca zoper osumljenega S. O. z dne 10. 3. 2016, dopolnjeno 22. 3. 2016, zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Na podlagi drugega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke osumljenca ter nagrado in potrebne izdatke njegovega zagovornika naložil v plačilo oškodovancu kot tožilcu.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil zastopnik oškodovanca kot tožilca. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, obenem pa odloči, da se izvede preiskava zoper osumljenega S. O. zaradi storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 stori, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali posla, preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda. Inkriminirana je torej preslepitev drugega pri sklepanju ali izvajanju pogodbe kot dvostranskega gospodarskega posla, kar že samo po sebi pomeni, da je storilčevo preslepitveno ravnanje usmerjeno na drugo stranko - sopogodbenika, ki v zmoti, da gre za pravi resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Konkretno to pomeni, da storilci svojim sopogodbenikom oziroma poslovnim partnerjem zagotovijo, da so posli zanesljivi, čeprav dejansko to niso. To lahko storijo z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin oziroma dejstev, ali tudi s konkludentnim ravnanjem.

5. Glede na zgoraj navedeno, gre pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa pod točko 5, da ker iz pridobljenega dokaznega gradiva ne izhaja, da naj bi bil osumljenec v poslovnem odnosu z oškodovano družbo in jo pri sklenitvi pogodbe ali tekom izvajanja pogodbe preslepil ali ji kaj prikrival (kaj takega ne zatrjuje niti pritožnik, ampak osumljencu očita "posredno oškodovanje"), osumljenec predstavnikov oškodovane družbe P. d. o. o., ni mogel preslepiti. Iz spisovnega gradiva izhaja, da so bili pogodba o energetski sanaciji in njeni dodatki sklenjeni med pogodbenima strankama U. kot naročnikom in družbo P1, d. o. o., kot izvajalcem. Osumljenec v času, ko naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, kot vodja gradbišča na U. in zaposlen v družbi P1 d.o.o., ni bil v nikakršnem delovnem ali poslovnem odnosu z oškodovano družbo P, d.o.o.. Slednja je namreč po pogodbi št. 383/2011, sklenjeni z družbo R. d. o. o., za družbo R. d.o.o. opravljala na navedenem objektu podizvajalska dela. Zato ni moč pritrditi pritožbenim trditvam, da naj bi bil osumljenec v poslovnem odnosu z oškodovano družbo. Ker iz opisa kaznivega dejanja tudi ne izhajajo zakonski znaki katerega drugega uradno pregonljivega kaznivega dejanja, sodišče druge stopnje zaključuje, da je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča pravilen in zakonit.

6. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zastopnika oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Zastopnik oškodovanca kot tožilca s pritožbo ni uspel in zato mora oškodovanec kot tožilec, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP, plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR po tarifni št. 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), kot strošek pritožbenega postopka, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.