Shareholder standing to challenge board resolutions remains valid despite prior sale of shares.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Dokler je tožeča stranka družbenik, je po materialnem pravu legitimirana za izpodbijanje sklepov skupščine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna poravnati toženi stranki pravdne stroške 1.484,69 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi [...] (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tekom postopka prišlo do spremembe v registru glede poslovnih deležev in do prodaje na podlagi sklepa, ki ga izpodbija tožeča stranka. Zoper takšno prodajo pa ni vložila tožbe oziroma ugovora oziroma ni izpodbijala prodaje. Izgubila je pravni interes za nadaljevanje postopka, saj četudi bi uspela s pravdo, ne bi izboljšala svojega pravnega položaja.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je pravni interes za tožbo na izpodbijanje sklepa skupščine podan neposredno v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) v sedmem odstavku 395. člena, ki določa, da lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar. Tudi kolikor bi držalo stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno, da je pravni interes izkazan, ima po pravnomočnem zaključku predmetne pravde možnost proti prodajni pogodbi, sklenjeni na podlagi spornega sklepa, vložiti tožbo na ugotovitev ničnosti, sploh če bo ugotovljeno, da je sklep neveljaven. Če bo tožbi v tej pravdi ugodeno, bo odpadla podlaga za prodajo, tožeča stranka pa bo lahko uspešno uveljavljala ničnost prodajne pogodbe. Ker ne gre za iste pravdne stranke, tožeča stranka ni mogla izpodbijati pravnega posla v predmetni pravdi z enostavno razširitvijo tožbe.

3. Tožena stranka je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da je pravni interes tožnika za vodenje pravde za izpodbijanje sklepa, s katerim je skupščina toženca naložila poslovodstvu prodajo lastnih deležev, prenehal obstajati najkasneje, ko je toženec z družbo A d.o.o. sklenil pogodbo o prodaji poslovnih deležev, tožnik pa ni poskušal razširiti pravde na razveljavitev prodajne pogodbe ali vložil ločene tožbe na razveljavitev prodajne pogodbe. Tožnik ne pojasni zakaj ni izkoristil možnosti za razširitev pravde na nove tožence, ki mu jo omogoča ZPP.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je kot družbenik tožene stranke vložila tožbo zaradi izpodbijanja sklepa skupščine tožene stranke z dne 1. 4. 2016, s katerim je naložila direktorju, da proda lastne poslovne deleže pod določenimi pogoji. Če je poslovodja že izpolnil skupščinski sklep, to ne pomeni, da je tožeči stranki prenehal pravni interes za izpodbijanje sklepa skupščine. V pritožbi se utemeljeno sklicuje na sedmi odstavek 395. člena ZGD-1 (v zvezi s 522. členom ZGD-1), ki določa, da lahko sklep skupščine izpodbija vsak družbenik pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Dokler je tožeča stranka družbenik, je po materialnem pravu legitimirana za izpodbijanje sklepov skupščine. Če pa bi izgubila status družbenika, potem ne bi bila več legitimirana 1 . Utemeljeno tudi navaja, da ima še po pravnomočnem zaključku pravde možnost vložiti tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene na podlagi spornega sklepa. Celo bolj ekonomično je, da ne vlaga vnaprej tožbe na razveljavitev oziroma ničnost prodajne pogodbe ter s tem povzroča dodatne stroške, temveč da počaka z odločitvijo v tej zadevi. Če bo v njej uspela, bo odpadla podlaga za prodajo in se bo lažje pravdala v postopku zaradi neveljavnosti prodajne pogodbe. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi tožeče stranke, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje vsebinsko obravnava tožbo. V izpodbijanem sklepu je sicer navedlo razloge zaradi katerih naj bi bil neutemeljen tožbeni zahtevek (15. točka obrazložitve), kar izpodbija tožeča stranka v pritožbi, vendar o tem ni odločitve v izreku.

7. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Sodba in sklep VSL I Cpg 1529/2015.