Appeal dismissed; statutory deadlines for objections to enforcement orders expire on the last day unless it falls on a public holiday.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tek rokov je določen z določbami 110. do 112. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Le v kolikor bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, bi se skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prazniki torej vplivajo na tek roka le, če sovpadajo z zadnjim dnem roka, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, saj 4. 11. 2016 ni praznik ali drug dela prosti dan. Zato pritožba z izpostavljanjem, da ji je bil zaradi štirih dela prosti dni skrajšan rok za pritožbo, zaključka o prepoznosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, ne more izpodbiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo dolžničin ugovor.

2. Zoper v uvodu navedeno odločitev se je pravočasno pritožila dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da je po svojih podatkih sklep o izvršbi prejela dne 28. 11. 2016, in ne 27., kot to zapiše sodišče prve stopnje ter sodišče druge stopnje prosi, da preveri povratnico. Nadalje navaja, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložila dne 5. 11. 2016, torej znotraj osemdnevnega roka, za kar prilaga tudi dokazila. Poudarja še, da ji je bil sklep o izvršbi vročen pred prazniki in da ji je bil zaradi štirih dela prostih dni znotraj ugovornega roka, rok za pritožbo skrajšan na 4 dni, ker odvetnika med prazniki ni bilo v službi, kar je lahko razlog za podaljšanje roka. Pojasni, da je tudi sama dela proste dni izkoristila za zdravljenje v toplicah in je ni bilo doma, iz toplic pa je prišla s hudo gripo in vročino ter nesposobna razmišljati in je zato pritožbo na sklep o izvršbi vložila šele dne 5. 11. 2016.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po vpogledu v vročilnico RV 0131 6771 5 SI sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bil sklep o izvršbi dolžnici osebno vročen dne 27. 10. 2016. V prvem odstavku 224. člena ZPP, ki se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja glede na 15. člen ZIZ, je določeno, da listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njima potrjuje ali določa. Podpisana vročilnica je torej javna listina in velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik prejel sodno pisanje. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Stranka torej javno listino lahko dokazno izpodbija, vendar mora doseči višji dokazni standard. Glede na navedeno dolžnica zgolj s trditvami, da ima sama napisan drug datum prejema sklepa o izvršbi, ugotovitve sodišča prve stopnje o datumu vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, ki temelji na podatkih iz vročilnice, ne more izpodbiti. Zato so pritožbene navedbe, da je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen dne 28. 10. 2016, neutemeljene.

5. Glede na to, da je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen dne 27. 10. 2016, je slediti zaključku sodišča prve stopnje, da se je 8 dnevni ugovorni tok iztekel dne 4. 11. 2016. Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da je ugovor vložila dne 5. 11. 2016 in ne dne 7. 11. 2016, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar navedeno ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločitve, saj se je ugovorni rok iztekel pred 5. 11. 2016. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dolžnica zamudila osemdnevni rok za ugovor, je v okviru presoje pravilnosti zavrženja rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, pravilen.

6. Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da so bili med tekom ugovornega roka štirje dela prosti dnevi, da je bila dolžnica v tem času na zdravljenje v toplicah, da je domov prišla z gripo, hudo vročini in nesposobna razmišljanja, na tek ugovornega roka ne vpliva. Tek rokov je določen z določbami 110. do 112. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Le v kolikor bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, bi se skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prazniki torej vplivajo na tek roka le, če sovpadajo z zadnjim dnem roka, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, saj 4. 11. 2016 ni praznik ali drug dela prosti dan. Zato pritožba z izpostavljanjem, da ji je bil zaradi štirih dela prosti dni skrajšan rok za pritožbo, zaključka o prepoznosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, ne more izpodbiti.

7. Ker je rok za ugovor določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ, gre za zakonski rok, ki je kot tak nepodaljšljiv. Pritožbeno zavzemanje za podaljšanje roka za vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, zato na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi ne more vplivati.

8. Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).