Appeal dismissed; defendant's late appeal rejected as defense counsel cannot use restitutio in integrum for their own delay.

Pritožba zagovornice obsojenca A. P. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Vendar pa zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje (restitutio in integrum). Ker gre za izjemo od pravila o prekluzivnosti zakonskih rokov, jo je treba razlagati ozko. Vrnitev v prejšnje stanje je določena izključno v korist obdolženca, in samo če so opravičljivi razlogi za zamudo nastali pri obdolžencu. Tega instituta ne morejo koristiti zagovornik, državni tožilec in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP, če so sami zamudili rok za pritožbo, čeprav se smejo pritožiti v korist obdolženca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo obsojenca A.P. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru V Kr 5867/2015, z dne 23. 12. 2016, na podlagi drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot prepozno zavrglo.

2. Proti takemu sklepu se je pritožila obsojenčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP v zvezi s 366. členom ZKP, zlasti pa še iz razloga iz 371. člena ZKP, saj sodišče ni pravilno uporabilo določb zakona, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, pritožbo z dne 10. 2. 2017 kot pravočasno obravnava, odpravi sklep z dne 23. 12. 2016 ter obsojencu dopusti, da znotraj dveh let opravi delo v splošno korist, ter da obsojencu tudi prizna stroške pritožbe.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje V Kr 5867/2015 z dne 23. 12. 2016, s katerim je odločilo, da se obsojencu A.P. kazen zapora, ki je bila nadomeščena z delom v splošno korist, zaradi neoprave dela v celoti izvrši, vložil prepozno. Sklep je obsojenec prejel 1. 2. 2017, prekluziven (nepodaljšljiv) zakonski rok osem dni je potekel 9. 2. 2017. Obsojenec pa je pritožbo vložil pri sodišču prve stopnje neposredno dne 10. 2. 2017, torej po poteku zakonskega roka za vložitev pritožbe. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno pritožbo obsojenca zoper navedeni sklep zavrglo kot prepozno.

5. 89. člen ZKP določa v prvem odstavku, da obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe ali rok za pritožbo zoper sodbo ali zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi, dovoli sodišče vrnitev v prejšnje stanje, da napove pritožbo oziroma da vloži pritožbo, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem z njo tudi napove pritožbo oziroma odda tudi pritožbo.

6. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Vendar pa zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje (restitutio in integrum). Ker gre za izjemo od pravila o prekluzivnosti zakonskih rokov, jo je treba razlagati ozko. Vrnitev v prejšnje stanje je določena izključno v korist obdolženca, in samo če so opravičljivi razlogi za zamudo nastali pri obdolžencu. Tega instituta ne morejo koristiti zagovornik, državni tožilec in osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP, če so sami zamudili rok za pritožbo, čeprav se smejo pritožiti v korist obdolženca.

7. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe zoper sodbo in sklepe, naštete v prvem odstavku 89. člena ZKP. Zoper druge sklepe, kot je na primer sklep o priporu, sklep o uvedbi preiskave ali sklep o stroških postopka, obdolženec ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok za pritožbo. Vrnitev v prejšnje stanje tudi ni možna, če je obdolženec zamudil rok za vložitev kakšnega drugega pravnega sredstva, na primer rok za odgovor na pritožbo, rok za ugovor zoper obtožnico ali rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Pač pa je vrnitev v prejšnje stanje dopustna v primeru zamude pritožbe zoper sklep o sodnem opominu, čeprav ta sklep ni izrecno omenjen v prvem odstavku 89. člena ZKP. Za sklep o sodnem opominu se namreč smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na sodbo (drugi odstavek 446. člena ZKP), in torej ne gre za uporabo nedovoljene analogije.

8. Na podlagi takšnih določb 89. člena ZKP torej prošnja za vrnitev v prejšnje stanje po zakonu ni dovoljena. Ker je ta institut pritožba uveljavljala v okviru pritožbe zoper izpodbijani sklep, ga pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak ga je obravnavalo v okviru te pritožbe, ki jo je zavrnilo kot neutemeljeno. Kljub temu pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da obsojenčevi razlogi, ki jih sedaj pritožba navaja, za vložitev pritožbe zoper sklep niso opravičljivi. Obsojenec bi lahko 9. 2. 2017, torej zadnji dan roka, še vedno oddal pritožbo na pošto, vendar tega ni storil, ker je menil, da je do 9. 2. 2017 oziroma pred 10. 2. 2017 sodišče ne bo prejelo in jo je zaradi tega vložil 10. 2. 2017 neposredno na sodišču, vendar prepozno.

9. Glede na to, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbah tretjega odstavka 402. člena ZKP.