Appeal dismissed because co-plaintiffs' individual claim values fall below the statutory appeal threshold.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the plaintiffs' appeal, ruling that the value of the disputed subject matter must be calculated individually for each co-plaintiff rather than cumulatively. Although the plaintiffs claimed a total value exceeding the threshold, the court determined that as formal and ordinary co-plaintiffs, each was entitled only to one-quarter of the total value. Consequently, the individual value of 30,000 EUR failed to meet the minimum requirement for an appeal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. člen 2. odst. 3; 41. člen 1. odst. 2: When formal and ordinary co-plaintiffs are involved, the admissibility of an appeal is determined by the value of the portion of the claim falling to each individual, not the sum of their values.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Če so tožniki formalni in navadni sosporniki, se vrednost spornega predmeta določi po zahtevku, ki odpade na vsakega od njih.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnice so nekatere od dedičev po pok. denacionalizacijskih upravičencih, ki jim je bila nacionalizirana Parna žaga A.. V denacionalizacijskem postopku jim odvzete nepremičnine niso bile vrnjene v celoti. Za sporen del tožnice trdijo, da njihovim prednikom ni bil niti nacionaliziran, in glede njega vlagajo tožbo. Sprva so zahtevale ugotovitev solastninske pravice na spornih deležih teh nepremičnin, in sicer vsaka do 1/4, ter izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Vrednost spornega predmeta so enotno označile na 120.000,00 EUR. Po odgovoru tožene stranke na tožbo so spremenile tožbo in zahtevale:
1. ugotovitev ničnosti pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov iz leta 2010, s katero je Gozdno gospodarstvo B., d. d., sporne deleže preneslo na toženko;
2. ugotovitev solastninske pravice tožnic na spornih deležih, vsake do 1/4-ine;
3. ugotovitev, da je vknjižba toženke pri spornih deležih neveljavna, in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter vpis solastninske pravice na njih.
Vrednosti spremenjene tožbe niso posebej označile.
2. Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe dovolilo ter zavrnilo njihov tožbeni zahtevek.
3. Sodišče druge stopnje je njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Tožnice vlagajo revizijo. V uvodu kot vrednost spornega predmeta označijo 120.000,00 EUR. V nadaljevanju pojasnijo, da ne izpodbijajo zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe, vrednost izpodbijanega dela glede zahtevka, s katerim zahtevajo ugotovitev solastninske pravice, ocenijo na 79.000,00 EUR, glede zahtevka za vpis v zemljiško knjigo pa na 41.000,00 EUR.
5. Tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila.
6. Revizija ni dovoljena.
7. Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da revizija ni bila dopuščena in da so tožnice vložile direktno revizijo. To izhaja iz poimenovanja vloge in iz njene vsebine. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša največ 120.000,00 EUR, kot jo tožnice označijo tudi v reviziji (79.000 EUR in 41.000,00 EUR).
8. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP), ali če jo na predlog stranke dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
9. Ker so tožnice formalne in navadne sospornice v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, se po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP, ki se po ustaljeni sodni praksi uporablja tudi na aktivni strani, 1 dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega dela tožbenega zahtevka, ki odpade nanje, in ne po seštevku njihovih vrednosti. 2 Vrednost izpodbijanega dela, ki odpade na vsako od tožnic, je tako 1/4 označene vrednosti spornega predmeta v višini 120.000,00 EUR. To pa je 30.000,00 EUR in ne dosega revizijskega praga.
10. Vrhovno sodišče je zato v skladu s 377. členom ZPP revizijo v celoti zavrglo.
11. Ker tožnice z revizijo niso uspele, same krijejo svoje revizijske stroške (odločitev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z zavrženjem njihove revizije).
1 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 851/2008, II Ips 99/2015, ...
2 Drugačne razlage ne narekujeta niti določbi prvega odstavka 41. člena in petega odstavka 367. člena ZPP, ki se nanašata na objektivno in ne na subjektivno kumulacijo zahtevkov, primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 166/2010 in II Ips 25/2010.