Supreme Court allows review on whether restitution claimants can sue for damages and if joint ownership claims must be joint.

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

- ali so upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki, katerim je bilo nacionalizirano premoženje vrnjeno na podlagi določb Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), upravičeni terjati odškodnino zaradi nemožnosti uporabe tega premoženja in ali je podlaga za to terjatev določba drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen);

- ali je v primeru, ko upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki, katerim je bilo nacionalizirano premoženje na podlagi določb ZPVAS vrnjeno v skupno lastnino, terjajo odškodnino zaradi nemožnosti uporabe premoženja, oblikovanje tožbenega zahtevka na način, da vsak zase terja le del terjatve, pravilno ali pa mora biti tak tožbeni zahtevek oblikovan skladno z drugim odstavkom 416. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:

- ali so upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki, katerim je bilo nacionalizirano premoženje vrnjeno na podlagi določb Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), upravičeni terjati odškodnino zaradi nemožnosti uporabe tega premoženja in ali je podlaga za to terjatev določba drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen);

- ali je v primeru, ko upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki, katerim je bilo nacionalizirano premoženje na podlagi določb ZPVAS vrnjeno v skupno lastnino, terjajo odškodnino zaradi nemožnosti uporabe premoženja, oblikovanje tožbenega zahtevka na način, da vsak zase terja le del terjatve, pravilno ali pa mora biti tak tožbeni zahtevek oblikovan skladno z drugim odstavkom 416. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, tako da je toženec dolžan tožniku plačati 1/46 (celotne) odškodnine zaradi nemožnosti uporabe zemljišč parc. št. 1444/23 in 1444/24 k. o. ... za obdobje od 7. 12. 1991 do 3. 2. 2011 ter 1/46 (celotne) odškodnine zaradi nemožnosti uporabe večjega števila v izreku natančno opredeljenih zemljišč v k. o. ... za obdobje od 7. 12. 1991 do 17. 2. 2010.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je toženec na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj, (1) ali so upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki, katerim je bilo nacionalizirano premoženje vrnjeno na podlagi določb Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS), upravičeni terjati odškodnino zaradi nemožnosti uporabe tega premoženja in ali je podlaga za to terjatev določba drugega odstavka 72.

člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen); (2) ali lahko upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki, katerim je bilo nacionalizirano premoženje vrnjeno na podlagi določb ZPVAS, če terjajo odškodnino zaradi nemožnosti uporabe premoženja, postavijo tožbeni zahtevek tako, da vsak zase terjajo le del terjatve, ki naj bi šla vsakemu izmed njih, ali pa mora biti tožbeni zahtevek oblikovan skladno z drugim odstavkom 416. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in bi se moral zato, ker je terjatev skupnih lastnikov iz naslova odškodnine zaradi nemožnosti uporabe skupnega premoženja pravno nedeljiva, glasiti tako, da je (ob nesporni odsotnosti pooblastila vseh ostalih članov agrarne skupnosti) toženec dolžan izpolniti obveznost vsem članom agrarne skupnosti skupaj ali da jo položi pri sodišču.

Odgovor na prvo vprašanje je pomemben za enoten razvoj sodne prakse, saj prakse Vrhovnega sodišča RS o njem ni. Odločba II Ips 553/2001, na katero se sklicuje višje sodišče, se nanaša le na določbo četrtega odstavka 8. člena ZPVAS, medtem ko je toženec v pritožbi navedel še druge člene istega zakona in dodatne argumente, ki kažejo na to, da je ZPVAS v razmerju do ZDen lex specialis in lex posterior in je zato mogoče uporabiti le tiste določbe ZDen, na katere ZPVAS izrecno napotuje, med katerimi pa ni drugega odstavka 72. člena ZDen.

Tudi glede drugega vprašanja prakse Vrhovnega sodišča RS ni, praksa višjih sodišč pa ni enotna. V konkretni zadevi je sodišče druge stopnje presodilo, da odškodnina po drugem odstavku 72. člena ZDen ni civilni plod, zato ne gre za povečanje skupnega premoženja agrarne skupnosti, kar je njihov cilj in bistvo. Navedeno stališče je v nasprotju s stališčem istega sodišča v zadevi II Cp 3278/2013. Odločitev sodišča druge stopnje v konkretni zadevi pa odstopa tudi od stališča višjega sodišča v zadevi II Cp 2075/2014, v kateri je glede odškodnine po drugem odstavku 72.

člena ZDen presodilo, da bi morali tožniki svoj zahtevek oblikovati tako, da je toženec dolžan sporni znesek plačati vsem tožnikom skupaj (oziroma kot skupnim lastnikom) ali ga položiti pri sodišču. Sodišče druge stopnje je opozorilo, da zadevi nista primerljivi, ker gre v zadevi II Cp 2075/2014 za tožnike v dediščinski skupnosti, v konkretnem primeru pa gre za skupnost agrarnih lastnikov. Ta argument ni prepričljiv, saj je za dolžnost oblikovati zahtevek po 416. členu OZ pomembno le to, da gre za skupne lastnike, kar pa velja tudi za tožnike v tej pravdi.

Konkretni tožbeni zahtevek je napačen. Glasiti bi se moral (ob nesporni odsotnosti pooblastila vseh ostalih članov agrarne skupnosti), da je toženec dolžan izpolniti obveznost vsem članom agrarne skupnosti skupaj ali izpolnitev položiti pri sodišču. Izpodbijana odločitev ni napačna le zato, ker gre za pravno nedeljivo terjatev in v tej pravdi ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kolikšen delež bi odpadel na tožnika, temveč tudi zato, ker je delitev skupne lastnine agrarnih skupnosti po deležih izjema, ki se jo lahko uveljavlja le v postopkih med samimi skupnimi lastniki.

To je razvidno tudi iz Predloga Zakona o agrarnih skupnostih z dne 16. 2. 2015.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).