Supreme Court rejects revision request for failing to meet strict formal requirements regarding specific legal issues.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Strogim formalnim zahtevam za dopustitev revizije predlagateljici nista zadostili s tem, ko sta samo navrgli eno (splošno) vprašanje, ne da bi konkretno in natančno navedli okoliščine, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Predlog po vsebini dejansko predstavlja (nedovoljeno) revizijo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine prvi tožnici v znesku 5.932,00 EUR in drugi tožnici v znesku 5.832,00 EUR, obema z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 8. 2013 do plačila, v roku 15 dni. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnic zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnici v predlogu za dopustitev revizije navajata, da je sodna praksa Vrhovnega sodišča glede odškodninskih primerov, ki obravnavajo mešano naključje, izjemno skromna in še ta starejšega datuma ter se ob tem primeroma sklicujeta na zadevo II Ips 329/93 (pravilno II Ips 328/93). Zatrjujeta, da sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno zmotno uporabili prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z drugim odstavkom 6. člena in 10. členom OZ. Ne sprejemata zaključka sodišč prve in druge stopnje, da (tožnici) nista izkazali protipravnega ravnanja oziroma opustitve zavarovanca tožene stranke. Poudarjata, da je za mešano naključje značilno, da ena stranka zagreši nepravilnost (neodstranitev suhe veje), iz te nepravilnosti pa še ne nastane škoda, temveč le položaj, ki je ugoden za nastanek škode, katera pa nastane iz nekega drugega, od stranke neodvisnega, vzroka (lahen veter povzroči odlom suhe veje), pri čemer pravno priznana škoda sploh ne bi nastala, če ne bi bilo nedopustnega ravnanja oziroma opustitve odgovorne osebe. Pri mešanem naključju se namreč vzročnost vzdržuje s pravno relevantno vzročnostjo, in sicer zaradi kršitve varnostnih/varstvenih predpisov. V tu obravnavanem primeru pa pritožbeno sodišče 10. člena Odloka občine K. o občinskih cestah (kot varstvene norme), ki izrecno določa dolžnost vzdrževanja poti v parku in zagotavljanja varnosti uporabnikov, pri ugotavljanju obstoja protipravnosti sploh ni upoštevalo (čeprav se je do njegove vsebine celo opredelilo). Predlagata dopustitev revizije glede vprašanja ugotavljanja odškodninske odgovornosti odgovornih oseb v primeru mešanih naključij v stvareh, ki izvirajo iz neposlovne in poslovne odškodninske odgovornosti, in kako se v primerih neposlovne odškodninske odgovornosti ugotavlja predpostavka protipravnosti ter tudi preostale predpostavke, ki morajo biti kumulativno podane za obstoj odškodninske odgovornosti.

4. Predlog ni popoln.

5. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tem strogim formalnim zahtevam predlagateljici nista zadostili s tem, ko sta samo navrgli eno (splošno) vprašanje, ne da bi konkretno in natančno navedli okoliščine, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Predlog po vsebini dejansko predstavlja (nedovoljeno) revizijo.

7. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367. b člena istega zakona zavreči.