Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 58/2017 ECLI:SI:VSRS:2017:I.R.58.2017 AI generated

Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on convenience and child's residence.

Case Number VSRS Sklep I R 58/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer divorce proceedings to a different court based on convenience. The plaintiff argued that the defendant's residence and the children's location made the original court's jurisdiction impractical, while the defendant contended that administrative agency jurisdiction does not affect court competence. The court ruled that statutory jurisdiction rules already account for residence, and allowing transfers solely based on where the plaintiff lives would render those rules meaningless.

Legislator headnote

AI generated

67. člen ZPP; Prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti ne more narekovati prebivališča tožnice in otroka, saj bi to povsem onemogočilo zakonske določbe o pristojnosti.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction convenience principle residence of parties divorce proceedings Supreme Court of Slovenia ZPP article 67 child custody

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče I R 61/99
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Prenosa pristojnosti iz razloga smotrnosti ne more narekovati že prebivališče tožnice in mladoletnega otroka pravdnih strank. Če bi to narekovalo prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti, bi bile zakonske določbe o pristojnosti povsem brez pomena, saj bi tožeča stranka vselej lahko pristojnost prenesla pred svoje sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, odločitev o varstvu in vzgoji otrok, plačilo preživnine in določitve stikov. Toženec je v odgovoru na tožbo ugovarjal krajevni pristojnosti. Zadnji skupni naslov pravdnih strank je bil po njegovih navedbah Ulica 2, V., tudi sam pa stalno biva na območju celjskega okrožja.

2. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom IV P 307/2016 - II z dne 30. 11. 2016 tožnico pozvalo, naj v roku 8 dni predloži dokazilo, da je bilo zadnje skupno bivališče pravdnih strank na naslovu V. 1, sicer bo štelo, da to ni bilo zadnje njuno skupno bivališče in izdalo sklep o svoji nepristojnosti, zadevo pa odstopilo pristojnemu sodišču.

3. Tožnica je 6. 12. 20165 vložila predlog za prenos pristojnosti. V njem potrjuje, da pravdni stranki nista imeli zadnjega skupnega bivališča na naslovu V. 1, B., ki sodi pod murskosoboško sodišče, pač pa tam sedaj biva skupaj z mladoletnim sinom pravdnih strank. Za oba je pristojen Center za socialno delo Ljutomer. Dodatno svoj predlog utemeljuje na okoliščini, da Okrožno sodišče v Murski Soboti nima sodnih zaostankov.

4. Okrožno sodišče v Murski Soboti se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju. Tožnica se je zoper navedeni sklep pritožila, Višje sodišče v Mariboru pa je njeno pritožbo zavrnilo. Tožnica je po odstopu zadeve pristojnemu sodišču vztrajala pri podanem predlogu.

5. Toženec je, kot izhaja iz odgovora na tožničino pritožbo, z njenim predlogom seznanjen in mu nasprotuje. Ocenjuje, da pristojnost centra za socialno delo nima vpliva na pristojnost sodišča, zaradi tega pravdnima strankama stroški tudi ne bodo nastali, stroški samega sodnega postopka pa bosta zanju enaki ne glede na kraj sodišča. Le prevalili se bosta z ene strani na drugo. Meni, da bi tožnica, če bi želela hiter potek postopka, vložila tožbo pri pristojnem sodišču.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost.

8. Po oceni Vrhovnega sodišča prenosa iz razloga smotrnosti ne more narekovati že prebivališče tožnice in mladoletnega otroka pravdnih strank. Da je to (praviloma) drugje kot toženčevo in zato velikokrat tudi sodi v pristojnost drugega sodišča, je imel zakonodajalec v mislih že pri določitvi posamezne pristojnosti. Če bi to narekovalo prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti, bi bile zakonske določbe o pristojnosti povsem brez pomena, saj bi tožeča stranka vselej lahko pristojnost prenesla pred svoje sodišče. Prenos pristojnosti z območja sodišča, kjer ima prebivališče toženec, na sodišče, kjer imata prebivališče tožnica in otrok (ki ga zastopajo starši), tudi ne bi pomenil nič manjše stroške za (obe) pravdni stranki, le breme med njima bi bilo drugače porazdeljeno.

9. Smotrnosti prenosa tudi ne more utemeljevati prevelika obremenjenost sodišča oziroma posameznega sodnika 1 ali pristojnost upravnih organov (CSD), s katerim sodišče (praviloma) posluje pisno. Posebej tehtnih razlogov, kako bi te okoliščine vendarle lahko vplivale na opravo postopka, pa tožnica tudi ni podala. Zato je Vrhovno sodišče ocenilo, da pogoji za prenos pristojnosti niso izpolnjeni in tožničin predlog zavrnilo.

1 Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča I R 61/99.