Appeal dismissed; alleged collegial connection between judges and local officials does not justify transfer of jurisdiction.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Kolegialna povezanost, ki jo omenjata nasprotna udeleženca in se nanaša na domnevno razmerje med sodniki Okrajnega sodišča v Tolminu in nosilci lokalne samouprave v A. prima facie ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti. Načelno je mogoče soglašati, da so nedopustne razmere med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami v postopku. Pri tem pa za utemeljenost predloga ne more zadoščati vrednostna sodba o intelektualni oporečnosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Tolminu, ker je predlagateljev oče nekdanji župan Občine A.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pri Okrajnem sodišču v Tolminu je v teku nepravdni postopek zaradi delitve nepremičnega premoženja v solasti udeležencev.

2. Nasprotna udeleženca sta z vlogo z dne 27. 3. 2017 predlagala prenos pristojnosti v tej zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ki jo utemeljejujeta z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Navajata, da je predmet postopka stanovanjska hiša v solastnini udeležencev, stoječa na parc. št. 1244/0 k.o. ..., ki je zaradi poškodb po potresu predvidena za rušitev. Glede na obstoječo dokumentacijo je država lastniku te hiše priznala pravico, da se na istem mestu po porušitvi sedanje hiše zgradi nova nadomestna stavba v vrednosti 120.000,00 EUR, pri čemer država lastniku zagotavlja pomoč in nepovratno financiranje v obsegu od 40 do 60 % vrednosti novogradnje.

Predlagatelj je že vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rušitev stare hiše in izgradnjo nadomestne stavbe. Nasprotna udeleženka je predlagatelju predlagala, da se solastno nepremično premoženje razdeli tako, da predlagatelj izplača udeleženca, pri čemer se pri izplačilu sorazmerne vrednosti hiše upošteva tudi boniteta, ki jo zagotavlja država. Predlagatelj teh predlogov ni sprejel, razpravljajoča sodnica pa do teh vprašanj ni zavzela jasnega stališča, nato pa je v sklepu o postavitvi izvedenca temu naložila, naj oceni tržno vrednost poškodovane stare hiše, ne da bi pri tem upošteval omenjene bonitete.

Takšno neustrezno in nevzdržno ravnanje vzbuja dvom o nepristranskosti sodnice. V času potresa in popotresne obnove, do končanja izdelave projekta nadomestne gradnje, je Občino A. vodil župan B. B., očim predlagatelja. Udeleženca menita, da je omenjeni sorodnik predlagatelja vplival na odločitev pristojnih organov, da je sporna hiša predlagana za rušenje s pravico do pomoči s strani države pri gradnji nadomestne stavbe. Predlagateljevo ravnanje kaže na to, da se namerava po razdelitvi nepremičnine pri prejemu pomoči za obnovo hiše okoristiti na račun udeležencev.

V zvezi s tem je odločilnega pomena izjava in zahteva predlagatelja na prvem naroku 23. 1. 2017, češ da naj sodišče za izvedenca gradbene stroke v zadevi ne postavi Cezarja Ostanka iz Bovca, ker je prišel v spor s predlagateljevim očetom, torej županom. Občina A. in njeni župani so tesno povezani s sodnicami in sodniki Okrajnega sodišča v Tolminu, ki je krajevno pristojno za sojenje v nepravdnih zadevah za vse posoške občine. Obstoji visoka verjetnost, da ima sodnica, ki ji je zadeva dodeljena, kot tudi drugi sodniki, ki bi jim bila zadeva dodeljena v primeru izločitve te sodnice, že vnaprej dejansko prepričanje, kako razsoditi v sporni zadevi.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

6. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.

7. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki bi vzbujale objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča nasprotna udeleženca ne zatrjujeta. V primeru kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP. V okviru teh bosta nasprotna udeleženca lahko uveljavljala tudi zmotno uporabo materialnopravnih določb, ki jih je treba uporabiti v zvezi s cenitvijo solastnega nepremičnega premoženja. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavani zadevi ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloga za odločanje v korist enega izmed udeležencev in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje, z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

8. „Kolegialna povezanost“, ki jo omenjata nasprotna udeleženca in se nanaša na domnevno razmerje med sodniki Okrajnega sodišča v Tolminu in nosilci lokalne samouprave v A. prima facie ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti. Načelno je mogoče soglašati, da so nedopustne razmere med osebami, ki odločajo v določeni zadevi in strankami v postopku. Pri tem pa za utemeljenost predloga ne more zadoščati vrednostna sodba o intelektualni oporečnosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Tolminu, ker je predlagateljev oče nekdanji župan Občine A.

9. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.