Appeal allowed: EU Regulation 561/2006 grants Slovenian courts jurisdiction over cross-border trucking violations.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal overturned the first-instance judgment, which had dismissed the driver's request for judicial protection against a fine. The driver argued that Slovenian courts lacked jurisdiction because the violation occurred in Poland, while the Ministry of Finance contended the fine was valid under domestic law. The court ruled that EU Regulation 561/2006 directly applies and mandates member states to allow fines for cross-border violations, thereby establishing Slovenian jurisdiction.
Legislator headnote
AI generatedArt. 29 of Regulation 561/2006/ES; Art. 19 of Regulation 561/2006/ES: Where a Member State has not yet imposed a penalty for a violation of this Regulation committed on its territory, it must allow competent authorities to impose a penalty on the undertaking and/or driver, even if the violation was committed on the territory of another Member State or a third country; consequently, the jurisdiction of the Member State's penalty organ is established.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Pritožnica pravilno opozarja, da je uredba št. 561/2006/ES zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije (29. člen uredbe). 19. člen prej navedene uredbe določa, da mora država članica omogočiti pristojnim organom, da naložijo kazen podjetju in/ali vozniku za kršitev te uredbe, ugotovljene na njenem ozemlju, za katero še ni bila naložena kazen, tudi če je bila kršitev storjena na ozemlju kake druge države članice ali tuje države. Pristojnost prekrškovnega organa je s tem podana.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi storilca za sodno varstvo ter je plačilni nalog prekrškovnega organa, na podlagi tretjega odstavka 65. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi s 1. in 2. alinejo prvega odstavka 62.a člena istega zakona, spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo po 10. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker obstajajo okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku. Glede stroškov postopka je odločilo, da ti bremenijo proračun.
2. Proti taki sodbi je vložil pritožbo prekrškovni organ Ministrstvo za finance, ki navaja, da vlaga pritožbo zaradi kršitve materialnih določb predpisa, ki določa prekršek. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in potrdi odločitev prekrškovnega organa, izdano v hitrem postopku o prekršku, kot izhaja iz plačilnega naloga št. PN 17335, izdanega 21.4.2016.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, kot izhaja iz izreka zato, ker je ocenilo, da državni organi v Republiki Sloveniji niso pristojni za obravnavanje prekrška, ki je bil storjen v drugi državi, v Republiki Poljski. Ocenilo je, da je plačilni nalog, katerega je storilec izpodbijal z zahtevo za sodno varstvo izdal nepristojni organ.
5. Zgoraj navedene razloge sodišča prve stopnje pritožnica utemeljeno izpodbija, ko opozarja, da Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD) temelji tudi na predpisih Evropske unije, med drugim tudi na uredbi št. 561/2006/ES, ki je bila prevzeta v prej navedeni zakon. Pritožnica pravilno opozarja, da je uredba zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah Evropske unije (29. člen prej navedene uredbe). Pritožnica ima prav, da 19. člen prej navedene uredbe določa, da mora država članica omogočiti pristojnim organom, da naložijo kazen podjetju in/ali vozniku za kršitev te uredbe, ugotovljene na njenem ozemlju, za katero še ni bila naložena kazen, tudi če je bila kršitev storjena na ozemlju kake druge države članice ali tuje države. Pristojnost prekrškovnega organa R Slovenije je s tem podana.
6. Ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotne predpostavke, da v obravnavani zadevi ni podana pristojnost prekrškovnega organa Republike Slovenije, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo nadaljevati s postopkom odločanja o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložil storilec (osmi odstavek 163. člena ZP-1).