Appeal dismissed because defendant failed to prove inability to pay fine, only offering work as alternative. Court ruled appeal inadmissible under law.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugodilo storilčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v nasprotju z v času prekrška veljavno določbo 19. člena Zakona o prekrških. Po navedeni določbi lahko storilec predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, če zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo globe ne more plačati globe, s tem, da zakon možnosti nadomestitve globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti v postopku o prekršku o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom (tako kot v obravnavanem primeru), ni predvideval. V obravnavani zadevi pa, kot je razvidno v zahtevi za sodno varstvo, podrejenega predloga sodišču za nadomestitev globe, ki ga je podal storilec, niti ne izhaja, da globe ne more plačati, pač pa je navedel, da je podredno pripravljen opraviti delo v korist skupnosti, v kolikor tega prekrška ne more več pravno izpodbiti preko sodišča. To pa ni zakonsko dopusten razlog za ugoditev predlogu storilca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Idriji je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog storilca I.F., da se mu globa, izrečena z odločbo o prekršku občine z dne 20.5.2016 št. odločbe 1 nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sklenilo je še, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper takšen sklep je storilec vložil pritožbo iz procesnih, materialnopravnih in dejanskih razlogov, v katerih opozarja, da ni prejel obrazložitve izvajalskih organizacij, iz kakšnih razlogov zavračajo sodelovanje. Opozarja, da se je v skladu z ugodenim predlogom za izvajanje določene naloge v splošno korist odzval vsakemu vabilu. Meni, da če razlogov na strani izvajalskih organizacij ni, bi bilo smiselno, da jih sodišče od CSD ustrezno sankcionira oziroma naj upošteva predloge organizacij in društev, ki so pripravljene ponuditi delo v korist skupnosti, kot je recimo Združenje R.. Predlaga odpravo napadenega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugodilo obdolženčevemu predlogu za nadomestitev plačila globe z opravo naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v nasprotju z v času prekrška veljavno določbo 19. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1). Po navedeni določbi je lahko storilec predlagal, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v primeru, če zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo globe ne more plačati globe, s tem, da zakon možnosti nadomestitve globe z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti v postopku o prekršku o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom (tako kot v obravnavanem primeru), ni predvideval (1). V obravnavani zadevi pa, kot je razvidno iz zahtevi za sodno varstvo podrejenega predloga sodišču za nadomestitev globe, ki ga je podal storilec, niti ne izhaja, da globe ne more plačati, pač pa je navedel, da je podredno pripravljen opraviti delo v korist skupnosti, v kolikor tega prekrška ne more več pravno izpodbiti preko sodišča. To pa ni zakonsko dopusten razlog za ugoditev predlogu storilca, kot je bilo že pojasnjeno.

5. Ko višje sodišče odloča o pritožbi, v primeru, ko je le ta vložena zgolj v korist obdolženca, je ne sme spremeniti v njegovo škodo (168. člen v zvezi z 12. odstavkom 163. člena ZP-1). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik sicer utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki se v razlogih za zavrženje vloge sklicuje na vsebinsko prazen odgovor CSD, iz katerega izhaja, da so vse izvajalske organizacije, ki so bile v postopku zaprošene za sodelovanje, le to zavrnile, ne da bi navedel konkretne razloge za zavrnitev, predvsem pa ne kakršnihkoli razlogov na strani I.F. Če bi bil predlog pritožnika za nadomestitev globe zakonit, pa ni bil, sodišče prve stopnje ne bi imelo zakonske podlage za zavrženje predloga, pač pa bi moralo, kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, ki bi storilcu omogočila opravljanje nalog (2). Glede na to, da pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni zakonski pogoji, da bi bilo mogoče storilčevemu predlogu za nadomestitev globe ugoditi, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (168 člen v zvezi s 3. členom 163. člena ZP-1), mu pa, glede na prej navedene okoliščine, kljub temu, da s pritožbo ni uspel, ni naložilo v plačilo sodne takse za pritožbo.

Op. št. 1: glede na sodbo VS RS IV Ips 37/2015 z dne 15.10.2015 tudi po odločbi Ustavnega sodišča U-I-12/12 z dne 11.12.2014, s katero so bili razveljavljeni prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 19. člena ZP-1, ni bilo razloga za spremembo dotedanjega stališča.

Op. št. 2: Prim. sodbo VS RS IV Ips 110/2013 z dne 20.2.2014