Administrative court allows payment deferral request by deeming mailed application timely on due date.

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Ministrstva za javno upravo št. 021-25/2012/145 z dne 16. 5. 2016 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica predmetno vlogo na Državno pravobranilstvo oddala priporočeno po pošti dne 22. 3. 2016, to je na dan zapadlosti plačila obveznosti. Zato je njena vloga, vložena skladno z drugim odstavkom 68. člena ZUP, pravočasna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo tožnice za odlog plačila pravdnih stroškov Republiki Sloveniji po sodbi Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 550/2015 z dne 2. 2. 2016 v višini 34.042,12 EUR, ki jo je tožnica utemeljila s tem, da je v sodnem postopku prišlo do dveh povsem nasprotujočih si stališč sodišča I. In II. stopnje, zaradi česar je tudi povsem negotovo, kako bo o vloženi reviziji odločilo Vrhovno sodišče RS, in s tem, da trenutno tudi ne razpolaga s sredstvi, ki bi ji omogočala plačilo navedenih stroškov ter bi se zaradi plačila teh stroškov morala zadolžiti pri banki. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 129. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), prvi odstavek 77. člena Zakona o javnih financah (ZJF) in na tretji odstavek 5. člena Navodil o načinih zavarovanja in obrestovanja plačila dolga dolžnika do države oziroma občine (Navodila). Navaja, da je zapadlost obveznosti plačila dolga po navedeni sodbi nastopila dne 22. 3. 2016 in da bi zato morala biti tožničina vloga podana najkasneje do 21. 3. 2016. Tožničina vloga Državnemu pravobranilstvu je bila podana po zapadlosti obveznosti v plačilo in sicer dne 22. 3. 2016, tožena stranka pa jo je prejela dne 12. 4. 2016. Vloga je bila tako podana prepozno.

2. Tožnica vlaga tožbo, v kateri navaja, da tožena stranka ni pravilno izračunala roka zapadlosti njene obveznosti, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. Navaja, da je citirano sodbo Višjega sodišča v Ljubljani prejela dne 7. 3. 2016 in da je plačilo stroškov pravdnega postopka zapadlo v roku 15 dni od prejema sodbe, to je z dnem 22. 3. 2016 in je bil tudi v dopisu Državnega pravobranilstva kot rok zapadlosti plačila naveden datum 22. 3. 2016. Tega istega dne je na Državno pravobranilstvo tudi naslovila predlog za odlog plačila. Dne 24. 3. 2016 jo je Državno pravobranilstvo pozvalo, da svojo vlogo naslovi na Ministrstvo za javno upravo. Ne glede na to, da je slednje njeno vlogo prejelo po poteku roka, je bila vloga vložena pravočasno, saj je bila pravočasno vložena na Državno pravobranilstvo. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne v ponovno presoji toženi stranki. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka in povrnitev sodne takse.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila vloga tožnice glede na besedilo Navodil prepozna, ker se zaprosilo za odlog poda pravočasno, če je vloženo do dne zapadlosti. Tožnica pa je podala vlogo dne 22. 6. 2016, kar je po dnevu zapadlosti.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje sklep Ministrstva za javno upravo o zavrženju tožničine vloge za odlog plačila pravdnih stroškov po zgoraj navedeni sodbi.

6. Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno štela, da je vloga tožnice, vložena dne 22. 3. 2016 na Državno pravobranilstvo, ki jo je sama prejela dne 12. 4. 2016, vložena prepozno.

7. V prvem odstavku 77. člena ZJF je določeno, da lahko pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan, na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga in da minister, pristojen za finance, predpiše način zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika države ali občine.

8. V tretjem odstavku 5. člena Navodil je določeno, da v primeru, da dolžnik dolguje državi ali občini na podlagi sklepa oziroma odločbe organa, lahko zaprosi za odlog ali obročno odplačilo kadarkoli do dne zapadlosti obveznosti v plačilo.

9. Za presojo pravočasnosti tožničine vloge je treba upoštevati določbo drugega odstavka 68. člena ZUP, ki določa, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.

10. Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnica predmetno vlogo na Državno pravobranilstvo oddala dne 22. 3. 2016, to je na dan zapadlosti plačila obveznosti, priporočeno po pošti. Zato je njena vloga, vložena skladno z drugim odstavkom 68. člena ZUP, pravočasna. Dan, na katerega je tožena stranka predmetno vlogo prejela, na odločitev glede pravočasnosti nima nobenega vpliva. Zato po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da se vloga tožnice zavrže, ker je bila podana po zapadlosti obveznosti v plačilo, ni pravilna in zakonita.

11. Zaradi navedenega je bilo treba tožbi ugoditi in na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbijani akt odpraviti ter zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, tožnica pa je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka, je sodišče presodilo tudi, da ji mora tožena stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožnici prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji senata in je tožnica v postopku imela pooblaščenca, ki je odvetnik in zavezanec za DDV. Vrnitev sodne takse pa odredi sodišče po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).