Administrative court dismisses appeal against social security contribution orders due to lack of specific factual arguments.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Finančni organ je ugotovil, da tožnica ni plačala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obravnavanem obdobju v skladu z določili ZPIZ-2. Finančni organ pa izvaja le nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov zavezancev, v skladu z določili Zakona o davčnem postopku in se ne more spuščati v zavarovalna razmerja med zavarovancem in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju finančni organ) 4252-237/2016-3 z dne 9. 5. 2016 je bilo tožnici naloženo plačilo prispevkov za socialno varnost za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2012 in sicer za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanca in delodajalca s pripadajočimi obrestmi, v skupnem znesku 721,84 EUR, ki ga mora tožnica plačati v roku 30 dni od prejema te odločbe. Po preteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe. Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da tožnica v obravnavanem obdobju ni plačala prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v skladu z določbama 152. člena in 153. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2). Tožnica je bila v obravnavanem obdobju prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2 in v skladu z prvo alinejo prvega odstavka 152. člena in tretjo alinejo prvega odstavka 153. člena ZPIZ-2 zavezanka za plačilo prispevkov iz tega naslova. Davčna osnova in stopnja, ter izračun naložene obveznosti so razvidni na strani 2 obrazložitve izpodbijane odločbe.

2. Z izpodbijano odločbo finančnega organa 4252-237/2016-6 z dne 9. 5. 2016 pa je bilo tožnici naloženo plačilo prispevkov za socialno varnost za obdobje od 1. 1. do 7. 10. 2015 in sicer za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanca in delodajalca s pripadajočimi obrestmi v skupnem znesku 865,39 EUR, ki ga mora tožnica plačati v roku 30 dni od prejema te odločbe. Po preteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe. Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Iz obrazložitve te odločbe izhaja, da je bila tožnica v obravnavanem obdobju prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2 in v skladu z prvo alinejo prvega odstavka 152. člena in tretjo alinejo prvega odstavka 153. člena ZPIZ-2 zavezanka za plačilo prispevkov iz tega naslova. Davčna osnova in stopnja, ter izračun naložene obveznosti so razvidni na strani 2 obrazložitve izpodbijane odločbe.

3. Pritožbeni organ je tožničinim pritožbam delno ugodil, vendar pa je tožničini pritožbi zoper izpodbijani odločbi zavrnil kot neutemeljeni. Finančni organ je ugotovil, da tožnica ni plačala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obravnavanem obdobju v skladu z določili ZPIZ-2. Finančni organ pa izvaja le nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov zavezancev, v skladu z določili Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in se ne more spuščati v zavarovalna razmerja med zavarovancem in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS, tudi zavod). Pritožbeni organ se strinja z odmero prispevkov za socialno varnost finančnega organa.

4. Tožnica s tožbo izpodbija odločbi Finančne uprave Republike Slovenije 4252-237/2016-3 in 4252-237/2016-6, obe z dne 9. 5. 2016, s katerima so ji bili naloženi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezno obravnavano obdobje. Tožbo vlaga v danem roku zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialne prava in kršitve določb postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani odločbi razveljavi (pravilno odpravi, opomba sodišča).

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, finančni organ in pritožbeni organ pa sta v obrazložitvi odločb tudi navedla prave in utemeljene razloge, zato se sodišče sklicuje nanje in jih v obrazložitvi svoje sodbe ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

7. Tožnica v tožbi pavšalno ugovarja, da je bilo v obravnavani zadevi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabljeno materialno pravo in storjene kršitve določb postopka, pri čemer pa svojih ugovorov prav v ničemer ne konkretizira. Tako neobrazloženih in posplošenih tožničinih ugovorov pa sodišče ne more presojati.

8. Sodišče pripominja, da tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi ne navaja, da je sporne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobji od 1. 1. do 31. 12. 2012 in od 1. 1. do 7. 10. 2015, ki sta bili predmet izpodbijanih odločb, plačala. V pritožbi sicer navaja, da je obravnavani dolg nastal, ker ni pravočasno prekinila prostovoljnega plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje saj ni poznala postopka odjave, kar pa po presoji sodišča na pravilnost odločitve finančnega organa v obeh izpodbijanih odločbah ne more vplivati. Kot je tožnici pravilno pojasnil že pritožbeni organ finančni organ izvaja le nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov, v skladu z določbo 352. člena in 353. člena ZDavP-2 ter v skladu z 17. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) in se ne more spuščati v zavarovalna razmerja med zavarovancem in ZZZS. Stvarna pristojnost finančnega organa je določena v 70. členu ZDavP-2. Tako lahko finančni organ zgolj preverja ali zavezanci pravočasno in pravilno obračunavajo in plačujejo prispevke za socialno varnost. Če zavezanec ne obračuna in plača navedenih prispevkov v skladu za zakonom, mu finančni organ izda odločbo in z njo ugotovi vrsto prispevkov, višino prispevkov ter določi rok za plačilo.

9. Po presoji sodišča so bile v danem primeru relevantne okoliščine pravilno ugotovljene. Pravilno je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno materialno pravo. Izpodbijani odločbi sta pravilni in zakoniti. Sodišče v postopku pred njuno izdajo ni našlo nepravilnosti na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je na podlagi tretje alineje drugega ostavka 13. člena ZUS-1 odločalo po sodnici posameznici.