Supreme Court allows review to determine if ZPIZ-2 Art. 193 is lex specialis to Traffic Insurance Act Art. 18.

Appeal dismissed; insurance company not liable for pension fund losses pre-dating 2016 retroactive amendment.

Appeal dismissed; claimant entitled to indemnity under ZPIZ-2B after claim ripened post-enactment.

Supreme Court dismisses appeal; claimant cannot claim invalidity compensation from insurer under compulsory traffic insurance law.

Supreme Court dismisses appeal against insurance recovery claim for damages paid to injured party by third party.

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 97.163,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.2.2013 dalje in znesek 14.729,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.3.2013 dalje (zato je oba izvršilna sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani obdržalo v dajatvenem delu tudi v veljavi (1)), ker se je postavilo na stališče, da je za prometno nesrečo, ki se je dne 7.10.2007 zgodila na regionalni cesti P.- I., in v kateri je bilo udeleženih več vozil, izključno odgovoren zavarovanec tožene stranke (G.M.). Tožeča stranka je oškodovancem (tretjim osebam) izplačala odškodnine v nesporni višini 111.892,58 EUR, za katere utemeljeno zahteva na podlagi drugega odstavka 188. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) regres od tožene stranke. Pred tem se je prvostopenjsko sodišče postavilo v zvezi z zastaralnim ugovorom tožene stranke na stališče, da se začetek in dolžina zastaralnega roka regresnega zahtevka zavarovalnice določa po zastaralnem roku terjatve, v katero vstopa zavarovalnica (šesti odstavek 357. člena OZ), tako da začne zastaranje regresnega zahtevka teči po izplačilu odškodnine, za zastaranje pa velja splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ. Na podlagi tega je ugotovilo, da ugovor zastaranja ni utemeljen.