Supreme Court dismisses request to transfer civil case due to abuse of right and lack of weighty reasons.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Veliko število vloženih obtožnih predlogov Vrhovno sodišče utrjuje v prepričanju, da tožnik pravice, ki jih ima v postopku, uporablja v nasprotju z njihovim namenom. Z vlaganjem obtožnih predlogov želi doseči učinke, ki naj bi bili po njegovi presoji zanj ugodni, to je prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Takšno konstruiranje pristojnosti ni sprejemljivo in mu Vrhovno sodišče ni moglo slediti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine. Tožnik z vlogo z dne 8. 3. 2017 predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ki ga utemeljuje z dejstvom, da je zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj v zvezi s pravdno zadevo III P 2405/2015 zoper razpravljajočo sodnico v tej zadevi A. A. in B. B., predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, poteka kazenski postopek na Okrajnem sodišču v Ljubljani V K 105/2017. Navaja še, da je 6. 3. 2017 predsedniku Vrhovnega sodišča predlagal, naj zoper imenovano sodnico in predsednika sodišča uvede disciplinski postopek.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

5. Predmet postopka v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 105/2017 je obravnava obtožnega predloga, ki ga je pri tem sodišču 28. 12. 2016 vložil oškodovanec kot tožilec C. C. zoper obdolženo A. A. zaradi očitane ji storitve kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), preprečitve dokazovanja po prvem odstavku 285. člena KZ-1 in protizakonitega pristranskega in krivičnega sojenja po prvem in drugem odstavku 288. člena KZ-1, in obdolženega B. B. zaradi očitane mu storitve kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po 278. členu KZ-1 in opustitve ovadbe kaznivega dejanja ali storilca po drugem odstavku 281. člena KZ-1. Očitki obema obdolženima se nanašajo na ravnanje v zvezi s sojenjem v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2405/2015, pri čemer je zadeva še v fazi preizkusa obtožnega predloga v skladu s prvim odstavkom 435. člena Zakona o kazenskem postopku.

6. Opisane okoliščine ne ustrezajo pojmu „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Veliko število vloženih obtožnih predlogov zoper dvanajst sodnic koprskih sodišč, kar je bila podlaga za prenos pristojnosti z Okrožnega sodišča v Kopru na Okrožno sodišče v Ljubljani, in dva sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani Vrhovno sodišče utrjuje v prepričanju, da tožnik pravice, ki jih ima v postopku, uporablja v nasprotju z njihovim namenom. Z vlaganjem obtožnih predlogov želi doseči učinke, ki naj bi bili po njegovi presoji zanj ugodni, to je prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Takšno konstruiranje pristojnosti ni sprejemljivo in mu Vrhovno sodišče ni moglo slediti, zlasti ob dejstvu, da zahtevek v obravnavani zadevi v ničemer ni povezan z zadevo III P 2405/2015, zaradi katere je tožnik vložil obtožna predloga zoper navedena sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani.

7. Ker uveljavljene okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.