Appeal dismissed; State must pay land registry fee when registering servitude for private company, not itself.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Republika Slovenija v tem postopku ni predlagala vknjižbe služnostne pravice v svojo korist, temveč v korist imetnika E. d.d., zato mora takso za vpis plačati slednji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom zemljiškoknjižne sodniške pomočnice z dne 2.12.2016 zavrglo predlog R.S., naj se pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine - parceli št. 1234/18 k.o. C. vknjiži neprava stvarna služnost v korist imetnika E. d.d., L.. Ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga namreč ni bila plačana sodna taksa.

2. Ugovor predlagateljice, ki je zatrjevala, da je na podlagi 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) oproščena plačila sodne takse, je bil z izpodbijanim sklepom z dne 15.12.2016 zavrnjen z utemeljitvijo, da v obravnavani zadevi ne gre za enega od primerov, v katerih se sodne takse ne plača, saj je bil vpis predlagan v korist druge pravne osebe in ne v korist države, ko se taksa po izrecnem določilu točke 2 opombe c k taksni tarifi št. 91011 do 91014 ZST-1 res ne plača.

3. Proti sklepu se pritožuje predlagateljica. V pritožbi ponovno opozarja na prvi odstavek 10. člena ZST-1, iz katerega jasno izhaja, da je država oproščena plačila sodnih taks vselej, ko nastopa v posameznih sodnih postopkih, v katerih se sicer plačuje sodna taksa. To nedvomno zajema tudi primere, ko nastopa kot predlagateljica zemljiškoknjižnega vpisa in pri tem obenem izkazuje pravni interes za vložitev predloga. Res je sicer sestavni del ZST-1 tudi taksna tarifa in je v njej določeno, da se sodna taksa ne plača za vpis v korist države, vendar je potrebno upoštevati, da tam opomba ureja vprašanje oprostitve plačila sodnih taks glede na vrsto predlaganega vpisa, ne posega pa v ureditev oprostitve plačila sodnih taks glede na lastnost posameznega udeleženca postopka. Predmetna opomba dodatno ureja oprostitev plačila sodnih taks za primere, ko gre sicer za vpis v korist države, predlagateljica postopka pa ni sama država. Predlagateljica se zato tudi ne more strinjati s stališčem, ki izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Kopru CDn 24/2016, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče. Je naročnica izvedbe investicije „Uvedba digitalnega radijskega sistema na slovenskem železniškem omrežju“ in posledično vsekakor izkazuje pravni interes za predlagano vknjižbo. Vknjižbo služnosti je predlagala v korist služnostnega upravičenca E. d.d., katerega večinska lastnica je. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlaganemu vpisu dovoli.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Primeri, v katerih takse v zemljiškoknjižnem postopku ni potrebno plačati, so jasno določeni. Po 2. točki c opombe 9.10 ZST-1 takse ne plača za vpis v korist države ali samoupravne lokalne skupnosti. Taksa se ne plača tudi v nekaterih drugih izrecno določenih primerih, med katere pa predlagani vpis ne spada. Republika Slovenija v tem postopku ni predlagala vknjižbe služnostne pravice v svojo korist, temveč v korist imetnika E., d.d. Prav slednjemu je zemljiškoknjižno sodišče, kot izhaja iz procesnega dejanja pod zaporedno številko 3 spisa, poslalo taksni nalog (tako kot mora po 3. členu ZST-1 takso za uradoma opravljen vpis v zemljiško knjigo plačati tisti, v korist katerega se opravi vpis). Ker taksa ni bila plačana, te ugotovitve pa ne izpodbija niti pritožnica, niti udeleženec E. d.d., kateremu je bil vročen tako sklep zemljiškoknjižne pomočnice, kot sklep o zavrnitvi ugovora, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).