Legislator Case Law & Legislation
VSC sodba Cp 50/2017 ECLI:SI:VSCE:2017:CP.50.2017 AI generated

Appeal dismissed; subjective fault required for liability when worker's negligence causes injury on scaffolding.

Case Number VSC sodba Cp 50/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Celje dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance judgment rejecting her claim for damages in a workplace accident. The plaintiff argued procedural violations and misapplication of law regarding the duty of care, but the court found no merit in her claims. The court ruled that because the injury resulted from the worker's negligence rather than an inherently dangerous activity, subjective fault was necessary, thus rejecting the claim for objective liability.

Legislator headnote

AI generated

149. člen Obligacijskega zakonika; 179. člen Zakona o delovnih razmerjih; When an activity not inherently dangerous becomes dangerous due to the owner's improper conduct, rules of fault-based liability apply, excluding objective liability.

Keywords

AI generated
objective liability fault-based liability workplace accident scaffolding injury negligence appeal dismissal employer liability

Cited Legislation

AI generated
149. člen Obligacijskega zakonika
179. člen Zakona o delovnih razmerjih
Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, saj se je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka pravilno oprlo na 179. člen Zakona o delovnih razmerjih in 131.
131. člen Obligacijskega zakonika
227. in 214. člen Zakona o pravdnem postopku
339. člen Zakona o pravdnem postopku
353. člen Zakona o pravdnem postopku
165. člen Zakona o pravdnem postopku
154. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ugotovljene okoliščine, da je tožnici, ki se je gibala pod pomičnim odrom, padel na glavo stropni profil (pločevinasta palica dolga 3 do 4 metre, težka približno 1 kg), ki je zdrsnil iz rok delavcu, ki je stal na pomičnem odru, ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica s tožbo od toženke zahteva povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je utrpela zaradi poškodovanja v delovni nesreči pri zavarovancu toženke na dne 14. 8. 2014.

2. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek in tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

3. V pravočasni pritožbi tožnica uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnica zatrjuje, da sta kršitvi določb 227. in 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vplivali na pravilnost in zakonitost sodbe, ker je na podlagi izpovedb tožnice in prič sodišče ugotovilo, da dokazni postopek ni pokazal, da varnostni načrt ni bil izdelan, namesto da bi o organizaciji dela in pogojih v času obnove poslovnih prostorov delodajalca odločilo v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu.

7. Odsotnost izdelanega varnostnega načrta v obravnavanem primeru ni bila zatrjevana kot vzrok škode. Zato okoliščina, ali je bil varnostni načrt izdelan, ni bistvena. Sklep o (ne)obstoju nebistvenega dejstva zato na rezultat sojenja niti ne more vplivati. Očitana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

8. Pritožnica z lastno oceno izvedenih dokazov napada dejansko ugotovitev prvostopnega sodišča, da ni uspela dokazati, da v času škodnega dogodka gradbišče fizično ni bilo zavarovano ter da gibanje na območju gradbišča ni bilo prepovedano in omejeno. Z lastno oceno dokazov pravilnosti dokazne ocene sodišča ni moč omajati. Ker se izpodbijana ugotovitev na podlagi pritožbenih argumentov ni mogla izkazati za nepravilno, tudi pritožbena kritika dejanskega stanja ni utemeljena.

9. Ni pravilno stališče pritožbe, da bi se moralo sodišče prve stopnje opreti na 159. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa odgovornost imetnika stavbe. Tožnik je namreč navedel, da je zavarovalno kritje podano, ker škoda izvira iz dejavnosti zavarovanca. Trditev v smeri kritja škode, ki izvira iz stavbe, katere imetnik naj bi bil zavarovanec, pa ni podal.

10. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, saj se je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka pravilno oprlo na 179. člen Zakona o delovnih razmerjih in 131. člen OZ.

11. Takrat, ko določena stvar ali dejavnost, ki ni nevarna sama po sebi, postane nevarna zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari, je treba uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti, ne pa pravila o objektivni odškodninski odgovornosti. Ugotovljene okoliščine, da je tožnici, ki se je gibala pod pomičnim odrom, padel na glavo stropni profil (pločevinasta palica dolga 3 do 4 metre, težka približno 1 kg), ki je zdrsnil iz rok delavcu, ki je stal na pomičnem odru, ne morejo biti podlaga za uporabo pravila o objektivni odškodninski odgovornosti (149. člen OZ).

12. Ker tožnica ni uspela dokazati protipravnega ravnanja oziroma zatrjevanih opustitev dolžnega ravnanja zavarovanca toženke v zvezi z zavarovanjem gradbišča in z zagotavljanjem varnosti zaposlenim, se odločitev o zavrnitvi zahtevka izkaže za materialnopravno pravilno.

13. Razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

14. Tožnica ni upravičena do povrnitve stroškov, ki ji nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ter prvi odstavek 154. člena ZPP).