Court dismisses enforcement order for attorney fees when creditor never requested them. Verdict: partially_allowed
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe higher court partially revoked a lower court's enforcement order that forced the debtor to pay the creditor's attorney fees. The debtor argued that the court lacked authority to award these costs since the creditor never formally requested them. The court agreed, ruling that enforcement courts can only decide on cost recovery upon a party's explicit request, making the original order legally invalid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o pravdnem postopku (ZPP); Enforcement courts may award costs only upon a party's request; failure to request costs renders such an award invalid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se sklep glede odločitve v 2. odstavku izreka razveljavi.
II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Sodišče v izvršilnem postopku lahko o povrnitvi stroškov odloči le na zahtevo stranke.
Okoliščina, da je sodišče dolžniku naložilo v plačilo stroške njegovega začasnega zastopnika, ne da bi upnik to sploh zahteval, pomeni naključje, ki se je primerilo dolžniku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške za začasnega zastopnika na 38,56 EUR (1. odstavek izreka) in dolžniku naložilo, da mora upniku te stroške povrniti kot nadaljnje izvršilne stroške v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa od naslednjega dne dalje tudi zakonske zamudne obresti (2. odstavek izreka).
2. Dolžnik je zoper odločitev v 2. odstavku izreka vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi, upniku pa naloži v plačilo pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožnik glede na podatke v spisu utemeljeno opozarja, da upnik (vsaj do sedaj) ni zahteval povrnitve stroškov, ki so bili za začasnega zastopnika dolžnika odmerjeni v 1. odstavku izreka izpodbijanega sklepa. Ker lahko sodišče o povrnitvi stroškov odloči le na strankino zahtevo (prim. peti in šesti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, in prvi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za sprejem izpodbijane odločitve. Zato je višje sodišče pritožbi dolžnika ugodilo že iz tega razloga in odločitev v 2. odstavku izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
5. Ne glede na dolžnikov uspeh s pritožbo je višje sodišče odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj mu upnik teh stroškov ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Okoliščina, da je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo v plačilo stroške njegovega začasnega zastopnika kot upnikove nadaljnje izvršilne stroške, ne da bi upnik to sploh zahteval, pomeni naključje, ki se je primerilo dolžniku, zaradi česar pritožbenih stroškov ne bi bilo pravično naložiti v breme upnika tudi iz tega razloga (prvi odstavek 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, glej tudi Nina Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 42).