Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Ip 4018/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:II.IP.4018.2014 AI generated

Appeal allowed; court found lower court failed to consider prior seizure affecting security deposit calculation.

Case Number VSL sklep II Ip 4018/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the creditor's appeal against a security deposit order, vacating the lower court's decision and remanding the case for a new proceeding. The creditor argued that the court failed to account for the fact that the debtor's movable property had already been seized in other enforcement proceedings, rendering a new seizure unnecessary. The court agreed, noting that enforcement officers typically do not conduct new seizures when property is already seized, and that the lower court's failure to verify this fact constituted a material error in determining the required security amount.

Legislator headnote

AI generated

ZIZ 91. odst. 1; ZIZ 91. odst. 2: When specific debtor assets are already seized, the enforcement officer does not conduct a new seizure or valuation but merely notes data in the seizure record; consequently, courts must consider prior seizures when determining security deposits to avoid redundant enforcement actions.

Keywords

AI generated
enforcement security deposit prior seizure proceedings enforcement officer duties remand for new proceeding movable property seizure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Kadar so določene dolžnikove stvari že zarubljene, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo tudi za poplačilo drugih terjatev. V primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika torej praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev.

Pri določitvi varščine za plačilo dela in stroškov izvršitelja je treba upoštevati tudi, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku naložilo, da je dolžan v roku 8 od prejema tega sklepa plačati varščino v višini 550,00 EUR.

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v celoti razveljavi ter dolžniku ali izvršitelju naloži pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da pri sprejemu izpodbijane odločitve ni bilo ustrezno upoštevano, da je v zahtevi za odločitev o varščini za plačilo dela in stroškov izvršitelja sodišče izrecno opozoril na dejstvo, da je isti izvršitelj v drugih izvršilnih zadevah pri dolžniku že zarubil vse rubljive premičnine in da je sam predlagal pridružitev predmetne izvršbe navedenim izvršilnim zadevam.

5. Glede na določbo prvega odstavka 91. člena ZIZ in določbo prvega odstavka 83. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja namreč izvršitelj v primeru, ko so določene dolžnikove stvari že zarubljene, ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč v rubežnem zapisniku le zaznamuje podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi in svojo ugotovitev, ali zarubljene stvari zadoščajo za poplačilo še drugih terjatev. V primeru ugotovitve, da zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo druge terjatve, dolžnik pa razpolaga še z drugimi stvarmi, ki so lahko predmet izvršbe, izvršitelj takoj razpiše rubež in zarubi še toliko stvari, da bodo zadoščale za poplačilo drugih terjatev (drugi odstavek 91. člena ZIZ). Upoštevaje navedeno torej v primeru več izvršb na premičnine istega dolžnika praviloma ni opravljenih več samostojnih rubežev, kajti iste premičnine ne morejo biti zarubljene večkrat, temveč izvršitelj o dodatnih rubežih napravi le zaznamek. Temu sledi tudi Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik o tarifi), ki predvideva plačilo za zaznambo rubeža v rubežnem zapisniku (5. alineja Tar. št. 2 Pravilnika o tarifi), to pa je bistveno nižje od plačila za opravo rubeža (Tar. št. 1 Pravilnika o tarifi).

6. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni namenilo posebne pozornosti upnikovemu izrecnemu opozorilu glede že opravljenega rubeža na dolžnikove premičnine v drugih izvršilnih zadevah in glede predloga za pridružitev predmetne izvršbe navedenim zadevam, saj je štelo za pravno odločilni okoliščini, da v predmetnem izvršilnem postopku rubež premičnin še ni bil opravljen in da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal rubež in cenitev dolžnikovih premičnih stvari, ki se nahajajo na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje (ne pa zgolj rubež že zarubljenih premičnin). Vendar pa je materialnopravno zmotno pravno razlogovanje, ki temelji na izhodišču, da izvršitelj opravi rubež za vsako izvršilno zadevo samostojno (posebej), glede na določbo drugega odstavka 291. člena ZIZ o obligatorni združitvi izvršilnih zadev zoper istega dolžnika (kar je v predlogu za izvršbo predlagal tudi upnik), glede na določbo drugega odstavka 87. člena ZIZ o vrstnem redu pridobitve zastavne pravice ter glede na že omenjeni določbi 91. člena ZIZ in drugega odstavka 83. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Osnovna predpostavka za določitev varščine za posamezno izvršilno dejanje je ugotovitev, da bo to izvršilno dejanje sploh potrebno, pri določitvi varščine pa je treba tudi upoštevati, da bo isto izvršilno dejanje opravljeno v več različnih izvršilnih zadevah (prim. drugi odstavek tar. št. 4 Pravilnika o tarifi). Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedenih izhodišč, v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo vseh pravno pomembnih dejstev, od katerih je odvisna utemeljenost upnikovih opozoril glede nepotrebne določitve varščine oz. določitve varščine v previsokem znesku (kot npr., ali je bil dejansko opravljen rubež dolžnikovih premičnin v drugih izvršilnih zadevah, ali so te premičnine še vedno zarubljene, ali zarubljene premičnine zadoščajo tudi za poplačilo upnika v predmetnem izvršilnem postopku oz. ali dolžnik razpolaga še z drugimi premičninami, ki so lahko predmet izvršbe).

7. Sicer pa višje sodišče ugotavlja, da iz do sedaj znanih okoliščin primera sploh ni nedvoumno razvidno, da je izvršitelj pri določitvi varščine upošteval plačilo za opravo rubeža. Niti iz izvršiteljevega poziva upniku za plačilo varščine (poziv z dne 9. 7. 2014) niti iz izvršiteljevega predloga, da o upnikovi zahtevi za odločitev o varščini odloči sodišče (predlog z dne 19. 8. 2014), namreč ni razvidno, plačilo za katero izvršilno dejanje (rubež ali javno dražbo), katere stroške ter v kolikšni konkretni višini je izvršitelj sploh upošteval pri določitvi varščine v znesku 550,00 EUR. Potrebnosti določene varščine in primernosti njene višine tako v konkretnem primeru ni mogoče preizkusiti tudi iz tega razloga.

8. Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, katere postavke in v kolikšni višini je izvršitelj dejansko upošteval pri določitvi varščine, ter se nato ponovno opredeli do vseh upnikovih navedb v zahtevi za odločitev o varščini za plačilo dela in stroškov izvršitelja.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.