Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Ip 229/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.IP.229.2017 AI generated

Appeal dismissed; court fee payment deadline starts only after higher court confirms obligation.

Case Number VSL sklep I Ip 229/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The defendant appealed a first-instance ruling that declared their objection to a court fee order withdrawn due to non-payment. The defendant argued that the court failed to notify them of a new payment deadline following a partial fee waiver, relying on a specific Supreme Court decision. The appellate court rejected this claim, ruling that the statutory deadline for payment is a paritic period that only begins after the higher court's decision confirming the fee obligation becomes effective and is served on the debtor.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 19. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; Če so vložena pravna sredstva, se šteje, da paricijski rok sploh ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe.

Keywords

AI generated
paritic deadline court fee payment objection withdrawal higher court confirmation service of decision partial fee waiver procedural timeline

Cited Legislation

AI generated
19. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
34.a člen Zakona o sodnih taksah
360. člen Zakona o pravdnem postopku
350. člen Zakona o pravdnem postopku
366. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
29.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
365. člen Zakona o pravdnem postopku

Cited Case Law

AI generated
Ustavno sodišče RS št. U-I-41/13 z dne 10. 10. 2013

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni (paricijski) rok. Če so vložena pravna sredstva, se šteje, da paricijski rok sploh ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Zato ta rok začne teči šele, če pritožbeno sodišče s svojo odločbo potrdi naloženo obveznost, in sicer od njene vročitve dolžniku

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo ugovor dolžnika za umaknjen.

2. Takšno odločitev s pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov izpodbija dolžnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev pravil postopka in napačno uporabilo materialno pravo s tem, ko ga ni opozorilo na tek novega roka za plačilo sodne takse po tem, ko je bilo s sklepom Višjega sodišča pravnomočno odločeno o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Od odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-41/13 z dne 10. 10. 2013 dalje obstoji ustaljena sodna praksa, da je sodišče dolžno stranko opozoriti na nov tek roka, takšna obveznost sodišča pa je utemeljena tudi na podlagi sedmega odstavka 34.a člena ZST-1. Sodišče je dolžnika z rokom za plačilo sodne takse seznanilo samo v plačilnem nalogu z dne 2. 2. 2016. Opredelitev, da je takso dolžan plačati v 8 dneh od prejema naloga, je po njegovem mnenju premalo natančna, da bi se lahko zavedal, da mora intenzivno spremljati potek reševanja njegove pritožbe in izdajo sklepa Višjega sodišča ter da mora brez kakršnihkoli dodatnih opozoril sodno takso plačati v 8 dneh po prejemu sklepa Višjega sodišča. Utemeljeno je pričakoval, da ga bo sodišče o novem roku obvestilo. Prav tako rok za plačilo sodne takse za ugovor še ni mogel poteči, ker sodišče prve stopnje po delni ugoditvi predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni izdalo novega plačilnega naloga z vsemi obveznimi podatki. Glede na navedeno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavano, v kateri se ga mora opozoriti na to, kdaj prične teči nov rok za plačilo sodne takse.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ.

5. Na podlagi 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi ugovora plačana sodna taksa oziroma mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse; če v tem roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je ugovor umaknjen. V plačilnem nalogu, ki se pošlje taksnemu zavezancu, sodišče stranko opozori na posledice neplačila.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno štelo ugovor dolžnika za umaknjen, saj sodna taksa za ugovor ni bila pravočasno plačana. Dolžnik plačila sodne takse niti ne zatrjuje, temveč navaja, da le te še niti ni bil dolžan plačati, saj mu sodišče novega roka za njeno plačilo ni določilo. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I- 41/13 z dne 10. 10. 2013 (v nadaljevanju ustavna odločba) res izhaja, da v kolikor sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse ne ugodi, začne rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti.

Temu je sledila tudi sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnik, prav tako je to upošteval zakonodajalec ob sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki se uporablja od 11. 11. 2016. V novem 14a. členu je sedaj tudi določeno, da v primeru delne oprostitve sodišče taksnemu zavezancu pošlje nov plačilni nalog. Do tedaj veljavni Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki se uporablja tudi v obravnavanem primeru, takšne določbe ni imel1, torej ne drži pritožbeni očitek in sklicevanje na 34a. člen ZST-1, da bi moralo sodišče dolžniku vročati nov plačilni nalog.

Po oceni sodišča druge stopnje je zato sodišče prve stopnje postopalo povsem pravilno in zakonito, ko je s sklepom z dne 21. 3. 2016, s katerim je dolžnika oprostilo plačila sodnih taks v deležu 50%, le spremenilo že izdani plačilni nalog z dne 2. 2. 2016, tako da je takso za ugovor odmerilo na znesek 27,50 EUR. Pri tem je dolžnika tudi opozorilo, da mora to takso plačati v roku 8 dni od prejema tega sklepa (glej obrazložitev k 2. točki izreka navedenega sklepa). Neutemeljeno torej pritožnik izpostavlja, da ga je sodišče prve stopnje z rokom za plačilo sodne takse seznanilo samo v plačilnem nalogu z dne 2. 2. 2016.

Po presoji sodišča druge stopnje je bilo glede na navedeno v konkretnem primeru zadoščeno zahtevi o potrebnosti opozorila o novem roku za plačilo iz zgoraj navedene Ustavne odločbe. Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni (paricijski) rok. Če so vložena pravna sredstva, se šteje, da paricijski rok sploh ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Zato ta rok začne teči šele, če pritožbeno sodišče s svojo odločbo potrdi naloženo obveznost, in sicer od njene vročitve dolžniku.

Iz navedenega pravila tako že samo po sebi izhaja, da v primeru, ko je s sklepom Višjega sodišča potrjena odločitev o dolžnosti plačila sodne take, rok za njeno plačilo prične teči po vročitvi te odločitve taksnemu zavezancu. Dolžnik bi moral zato naloženo taksno obveznost plačati v nadaljnjem roku 8 dni (sklep Višjega sodišča I Ip 1036/2016 z dne 6. 4. 2016 je bil dolžniku vročen 22. 4. 2016).

7. Glede na navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah, Obrazložitev k 9. členu, stran 31, Poročevalec DZ, objavljen dne 25. 1. 2016.