Appeal allowed; court voids valuation order due to failure to invite comments on appraisal report.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodna praksa je iz razloga, da se strankam zagotovi pravica do izjave že pred sodiščem prve stopnje (pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine po prvem odstavku 179. člena ZIZ), izoblikovala procesno ukrepanje izvršilnega sodišča v tej smeri, da strankam, ob vročitvi cenilnega poročila pošljejo tudi dopis, v katerem jih izrecno pozivajo, da v določenem roku podajo morebitne pripombe na prejeto cenitveno poročilo. Opustitev pravočasne podaje pripomb vpliva na to, da se štejejo kasneje podane pripombe v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine za nedovoljene pritožbene novote.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vrednost nepremičnine ID znak parcela 1000 200/2, po tržni vrednosti na dan cenitve (28. 11. 2016) znaša 125.000,00 EUR.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožujeta dolžnik in zastaviteljica zaradi bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj dolžnik in zastaviteljica nista bila poučena o možnosti podaje pripomb na cenitveno poročilo in jima zato ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Cenilka je 16. 12. 2016 sodišču predložila oceno nepremičnine z dne 14. 12. 2016, ki je bil dolžniku in zastaviteljici vročen 11. 1. 2017. Sodišče ob vročitvi cenilnega mnenja stranke ni pozvalo k morebitni podaji pripomb na podano cenitev. Kot izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Kopru II Ip 237/2016 z dne 8. 7. 2016 je sodna praksa (z namenom, da se strankam zagotovi pravica do izjave že pred sodiščem prve stopnje, pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, po prvem odstavku 179. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) izoblikovala procesno ukrepanje izvršilnega sodišča v smeri, da strankam, ob vročitvi cenitvenega poročila, pošljejo tudi dopis, v katerem jih izrecno pozivajo, da v določenem roku podajo morebitne pripombe na prejeto cenitveno poročilo. Opustitev pravočasne podaje pripomb namreč vpliva na to, da se štejejo kasneje podane pripombe, v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče je torej v konkretnem primeru ravnalo v nasprotju s sodno prakso in strankam odvzelo možnost obravnave pred sodiščem. Priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v zvezi s 15. členom ZIZ – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

5. Po določbi drugega odstavka 178. člena ZIZ in prvega odstavka 179. člena ZIZ sodišče s sklepom ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine potem, ko je predmetno nepremičnino predhodno ocenil cenilec ustrezne stroke, ki ga je postavilo sodišče. Iz določb ZIZ in tudi iz določb ZPP sicer ne izhaja, da bi moralo izvršilno sodišče, ob vročitvi cenilnega mnenja, pozivati stranke postopka k morebitni podaji pripomb na poslano mnenje, vendar pa je sodna praksa iz razloga, da se strankam zagotovi pravica do izjave že pred sodiščem prve stopnje (pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine po prvem odstavku 179. člena ZIZ), izoblikovala procesno ukrepanje izvršilnega sodišča v tej smeri, da strankam, ob vročitvi cenilnega poročila pošljejo tudi dopis, v katerem jih izrecno pozivajo, da v določenem roku podajo morebitne pripombe na prejeto cenitveno poročilo. Opustitev pravočasne podaje pripomb namreč vpliva na to, da se štejejo kasneje podane pripombe v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar enako velja za vse stranke postopka.

6. Ker v obravnavani zadevi nobena od strank, ob vročitvi cenilnega mnenja, ni prejela tudi poziva sodišča z možnostjo, da v določenem roku podajo morebitne pripombe na prejeto cenitveno poročilo, na podlagi katerega je bila nepremičnina, s strani izvršilnega sodišča, ocenjena na vrednost 125.000,00 EUR, na kar opozarja tudi pritožnik, je moralo pritožbeno sodišče (upoštevaje kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pritožbi ugoditi ter razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V ponovljenem postopku bo moralo izvršilno sodišče strankam omogočiti pravico do izjave s tem, da se opredelijo do prejetega cenilnega poročila tako, da jih bo pozvalo na podajo morebitnih pripomb na opravljeno cenitev in šele nato ponovno izdati sklep o določitvi vrednosti sporne nepremičnine.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).