Appeal dismissed; court upheld refusal of tax exemption due to available assets despite low income.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pri presoji, ali so pogoji za oprostitev izpolnjeni, se upošteva celotni materialni položaj stranke, to so tako njeni dohodki kot premoženje v njeni lasti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks (I. točka izreka), predlogu dolžnika za odlog plačila pa je ugodilo in plačilo sodne takse za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 5. 12. 2016 in za postopek o predlogu za odlog odložilo za obdobje šestih mesecev od izdaje sklepa (II. točka izreka).

2. Odločitev v I. točki sklepa iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno izpodbija dolžnik. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da dolžnik nima družinskih članov in da prejema dohodek v višini 481,02 EUR, kar predstavlja 82% minimuma, je pa nato arbitrarno zaključilo, da kljub temu do oprostitve plačila sodnih taks ni upravičen. Sodišče je samo ugotovilo, da sta obe osebni vozili zarubljeni in zato ne moreta predstavljati premoženja, ki ga je mogoče upoštevati. Enako velja za dolžnikovo nepremično premoženje, ki je obremenjeno s hipotekami. Sodišče je premoženje vrednotilo po vrednosti, kot ta izhaja iz podatkov GURS, ki temelji na vzorcih množičnega vrednotenja in ne upošteva tržnih vrednosti. Določba 11. člena ZST-1 sodišču ne nalaga le ocene vrednosti premoženja, temveč zlasti likvidnostno in finančno stanje stranke. Poudarja, da je pri oceni likvidnosti edina relevantna okoliščina višina mesečnih prihodkov dolžnika, saj je to znesek, s katerim dolžnik mesečno razpolaga. Glede na navedeno bi moralo sodišče dolžnika plačila sodnih taks oprostiti in ne le odložiti plačila, saj ni za verjetno pričakovati, da bi se dolžnikovi prejemki v 6 mesecih povišali do te mere, da bi presegli določeni minimum. Predlaga razveljavitev I. točke izreka sklepa in oprostitev plačila sodne takse za postopek z ugovorom, podredno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah - ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Čas odloga plačila oziroma skupni čas plačevanja obrokov ne sme biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Do celotne oprostitve plačila taks je upravičena tudi stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

6. Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje družinskih članov, in sicer se v ta namen uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, in se nanašajo na uveljavljenje pravice do denarne socialne pomoči. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov, se ne upošteva premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani ne morejo razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Materialni položaj ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Stranka sama mora dati sodišču tiste podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj stranke in njenih družinskih članov (12a. člen ZST-1).

7. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da pogoji za celotno oprostitev plačila sodne takse niso izpolnjeni, je po presoji sodišča druge stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je zanjo navedle obširne in utemeljene ter zakonite razloge, s katerimi se v celoti strinja tudi sodišče druge stopnje in jim pritrjuje. Izpodbijani odločitvi nikakor ni mogoče očitati arbitrarnosti. Sodišče prve stopnje je povsem jasno navedlo, zakaj kljub dohodku dolžnika, ki ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ocenjuje, da je dolžnik sodno takso za ugovor in predlog za odlog zmožen plačati ne da bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Pri presoji, ali so pogoji za oprostitev izpolnjeni, se kot že navedeno, upošteva celotni materialni položaj stranke, to so tako njeni dohodki kot premoženje v njeni lasti. Sodišče je pri svoji odločitvi upoštevalo, da sta osebni vozili dolžnika zarubljeni ter da so nekatere (in ne vse) nepremičnine obremenjene s hipotekami, vrednost katerih pa je nižja od vrednosti samih nepremičnin. Pri oceni vrednosti nepremičnin ni izhajalo le iz podatkov GURS, kot to očita pritožba, temveč je upoštevalo tudi vrednost, ki jo je v svojem predlogu za oprostitev podal sam dolžnik. To premoženje pa ni tisto premoženje, ki se ga pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva že po samem zakonu, prav tako dolžnik ni zatrjeval upravičenih razlogov, zakaj bi bilo razpolaganje s tem premoženjem omejeno oziroma nedopustno (npr. ker je na premoženju vpisana prepoved obremenitve in odsvojitve). Dolžnik torej ima premoženje določene vrednosti, ki bi lahko uporabil (dal v najem) oziroma unovčil in iz tega plačal sodno takso, kar mu je tudi omogočeno z odlogom plačila. Nasprotnega dolžnik v svojem predlogu v okviru trditvenega in dokaznega bremena, ki je na njem, ni izkazal. Namreč, tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da je za presojo likvidnosti pomemben le redni mesečni prihodek.

8. Glede na navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v I. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).