Appeal dismissed; court fee obligation transfers to legal successor despite debtor deletion from register.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an objection to a court fee payment order. The appellant argued that the deletion of the original debtor from the register and the subsequent transfer of rights to a legal successor should invalidate the fee obligation, while also requesting a waiver of the fee. The court held that the fee liability transfers automatically with the debt and that the first-instance court correctly required the incomplete waiver request to be completed before deciding on it, as such requests cannot be adjudicated simultaneously with fee payment orders.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 1. točka 2. člena v zvezi z 1. točko prvega odstavka 5. člena; Taksna obveznost preide na pravni naslednik z prevzemom terjatve in ni odvisna od izbrisanja tožeče stranke iz registra.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.
[JEDRO]
Samo dejstvo, da je bila tekom postopka prvotno tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra in je pravdo prevzel njen pravni naslednik (prevzemnik terjatve), na obveznost plačila ne vpliva. Taksna obveznost je namreč na prevzemnika prešla hkrati s prevzemom pravde.
Na pravilnost izdanega plačilnega naloga ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. O njem sodišče prve stopnje ni moglo odločiti hkrati z odločitvijo o ugovoru zoper plačilni nalog, saj tedaj ta predlog (še) ni bil popoln. Povsem pravilno je zato tožečo stranko pozvalo naj ga dopolni in ji podalo jasna navodila, kako naj to stori (tretji odstavek 12. člena ZST-1). O predlogu za oprostitev bo torej odločalo v nadaljevanju postopka. Na odločanje o pravilnosti izdanega plačilnega naloga pa to nima nobenega vpliva. Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo najprej odločiti o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse tako niso utemeljene.
Povsem nepovezane s predmetnim postopkom pa so navedbe, da se v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, takse ne plačujejo. Izpodbijani plačilni nalog namreč ni bil izdan v postopku odločanja o takšnem predlogu. Izdan je bil za plačilo sodne takse za redni (pravdni) postopek, ki je brez dvoma eden od postopkov, za katere se takse plačujejo (1. točka 2. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, opr. št. VIII Pg 3707/2013 z dne 27. 12. 2016 (I. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo, da dopolni predlog za oprostitev plačila sodne takse s podatki, predvidenimi v drugem odstavku 12. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1 (II. točka izreka).
2. Zoper I. točko izreka se, iz vseh pritožbenih razlogov, pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugovoru zoper plačilni nalog ugodi. Podredno predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Obveznost tožeče stranke (tedaj še družbe A. d. o. o. - v stečaju) za plačilo sodne takse za vodenje pravdnega postopka na prvi stopnji je nastala ob vložitvi tožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Na podlagi predloga tedaj tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je bilo njeno plačilo odloženo do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Ko je bila v zadevi VIII Pg 3707/2013 izdana sodba, je torej sodišče prve stopnje tožeči stranki povsem pravilno poslalo tudi nalog za plačilo (odložene) sodne takse. Samo dejstvo, da je bila tekom postopka prvotno tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra in je pravdo prevzel njen pravni naslednik (prevzemnik terjatve – B. B.), na obveznost plačila ne vpliva. Taksna obveznost je namreč na prevzemnika prešla hkrati s prevzemom pravde.
5. Na pravilnost izdanega plačilnega naloga ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. O njem sodišče prve stopnje ni moglo odločiti hkrati z odločitvijo o ugovoru zoper plačilni nalog, saj tedaj ta predlog (še) ni bil popoln. Povsem pravilno je zato tožečo stranko pozvalo naj ga dopolni in ji podalo jasna navodila, kako naj to stori (tretji odstavek 12. člena ZST-1). O predlogu za oprostitev bo torej odločalo v nadaljevanju postopka. Na odločanje o pravilnosti izdanega plačilnega naloga pa to nima nobenega vpliva.(1) Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo najprej odločiti o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse tako niso utemeljene.
6. Povsem nepovezane s predmetnim postopkom pa so navedbe, da se v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, takse ne plačujejo. Izpodbijani plačilni nalog namreč ni bil izdan v postopku odločanja o takšnem predlogu. Izdan je bil za plačilo sodne takse za redni (pravdni) postopek, ki je brez dvoma eden od postopkov, za katere se takse plačujejo (1. točka 2. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1).
7. Iz navedenega izhaja, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
Op. št. (1): Če bo sodišče predlogu tožeče stranke za katero izmed taksnih olajšav ugodilo, bo že izdani plačilni nalog razveljavilo (prvi odstavek 14.a člena ZST-1), če bo takšen predlog zavrnilo ali zavrglo, pa bo rok za plačilo sodne takse (po tem nalogu) začel teči po vročitvi sklepa o tem tožeči stranki (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).