Appeal dismissed; creditor lacks standing due to debtor's proven counterclaims extinguishing the debt.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ni zaključilo, da upnikova terjatev ni verjetno izkazana iz razlogov, ki jih navaja pritožnik, temveč ker je ocenilo, da je dolžnik do upnika verjetno izkazal obstoj nasprotnih, znatno višjih terjatev ter posledično prenehanje upnikove terjatve, na kateri temelji svojo procesno legitimacijo v tem postopku. Dolžnik je namreč v ugovoru, v katerem je utemeljeval obstoj svojih nasprotnih terjatev do upnika, navedel, da v kolikor bo sodišče menilo, da obstaja verjetno izkazana terjatev upnika do dolžnika, mora ugotoviti tudi, da obstaja verjetno izkazana terjatev dolžnika do upnika ter da medsebojne terjatve do višine zneska 3.094,03 EUR prenehajo obstajati in ugasnejo. Dolžnik je s tem podal pobotno izjavo, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo in presojalo, ali je verjetno izkazana terjatev dolžnika do upnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrglo (1. točka izreka). Predlagatelju M. d. o. o., …. naložilo, da mora dolžniku H. d. o. o., …. povrniti stroške postopka v višini 434,99 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (2. točka izreka). V presežku je zahtevek dolžnika za stroške postopka zavrnilo kot neutemeljen (3. točka izreka).

2. Predlagatelj je proti sklepu pravočasno vložil pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagatelja za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ker je zaključilo, da predlagatelj ni procesno legitimiran za vložitev predloga. Ocenilo je, da iz opisa dejstev in okoliščin ter predloženih dokazov v predlogu ne izhaja verjetnost predlagateljeve terjatve do dolžnika. Ugotovilo je, da predlagatelj svojo procesno legitimacijo utemeljuje na podlagi Pogodbe o prodaji terjatve z dne 20. 7. 2016 ter da je terjatev nastala na podlagi opravljenih del prvotnega upnika M., s. p., po računih št. 10/14 in 15/14. Ugotovilo je, da je dolžnik kot naročnik teh del navedene račune zavrnil, da jih je prerekal že novembra 2014, da je prvotnega upnika kot prodajalca terjatve obvestil, da prodana terjatev ne obstaja in da je zato Pogodba o prodaji terjatve nična, ter da niti prvotni upnik niti predlagatelj zoper dolžnika nista vložila predloga za izvršbo oziroma kako drugače terjala plačila. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da sta med dolžnikom in predlagateljem pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v teku dva pravdna postopka in sicer VI Pg 27/2016 tožeče stranke H. d. o. o. zoper toženo stranko M., d. o. o., zaradi plačila 9.271,00 EUR z obrestmi, ter II Pg 1438/2015, prav tako tožeče stranke H. d. o. o. zoper toženo stranko M. d. o. o., zaradi plačila 74.791,43 EUR s pripadki. Pri Okrajnem sodišču v Novem mestu pa je v teku pravdni postopek med dolžnikom kot tožnikom in A. A. kot toženo stranko, zaradi plačila 3.970,16 EUR, ki se vodi pod opr. št. P 251/2015. Dolžnik je vse navedene tožbe vložil že znatno pred vložitvijo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Sodišče prve stopnje je v navedene zadeve vpogledalo in ocenilo, da je dolžnik do upnika verjetno izkazal obstoj nasprotnih, znatno višjih terjatev ter posledično prenehanje upnikove terjatve, ki je predmet tega postopka.

6. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je zmotno zaključilo, da kot upnik ni izkazal obstoja svoje terjatve do dolžnika s stopnjo verjetnosti iz razloga, ker naj bi dolžnik kot naročnik del (katera je izvedel odstopnik terjatve D. s. p.) račune zavrnil. Trdi, da zavrnitev računa ni isto kot grajanje napak izvršenega dela, da opustitev grajanja pomeni, da je naročnik dolžan dela plačati v celotnem znesku, ter da naročnik ni dokazal, da je dela grajal, kar pomeni, da je dela prevzel in je ta dela dolžan plačati. Nadalje trdi, da ni potrebno, da bi upnik vložil predlog za plačilo ali dolžnika kakorkoli terjal, saj navedeno ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si pritožnik zmotno razlaga razloge, zaradi katerih je sodišče prve stopnje njegov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrglo. Sodišče prve stopnje namreč ni zaključilo, da upnikova terjatev ni verjetno izkazana iz razlogov, ki jih navaja pritožnik, temveč ker je ocenilo, da je dolžnik do upnika verjetno izkazal obstoj nasprotnih, znatno višjih terjatev ter posledično prenehanje upnikove terjatve, na kateri temelji svojo procesno legitimacijo v tem postopku. Dolžnik je namreč v ugovoru, v katerem je utemeljeval obstoj svojih nasprotnih terjatev do upnika, navedel, da v kolikor bo sodišče menilo, da obstaja verjetno izkazana terjatev upnika do dolžnika, mora ugotoviti tudi, da obstaja verjetno izkazana terjatev dolžnika do upnika ter da medsebojne terjatve do višine zneska 3.094,03 EUR prenehajo obstajati in ugasnejo. Dolžnik je s tem podal pobotno izjavo, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo in presojalo, ali je verjetno izkazana terjatev dolžnika do upnika.

8. Pritožnik trdi, da dolžnikova terjatev ne samo, da ni zapadla, temveč niti še ne obstaja, zaradi česar je pobot pojmovno nemogoč.

9. Pritožbeno sodišče po vpogledu v fotokopije zgoraj navedenih pravdnih spisov pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da so verjetno izkazane nasprotne terjatve dolžnika do upnika, vtoževane v navedenih zadevah, najmanj do višine upnikove terjatve 3.094,03 EUR, na kateri temelji svojo procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Dolžnik v zadevi II Pg 1438/2015 od upnika zahteva plačilo opravljenih, a neplačanih gradbenih in obrtniških del po Pogodbi o izvajanju del št. 0004M/2013 z dne 10 .9. 2013, in dodatnih del. V zadevi VI Pg 27/2016 pa dolžnik zahteva od upnika plačilo terjatve, ki jo je pridobil po Pogodbi o prodaji terjatev z dne 19. 12. 2013 v znesku 9.271,00 EUR z obrestmi. Upnik nobene od vtoževanih obveznosti v teh zadevah sicer res ne priznava, vendar pa njegove navedbe in predloženi dokazi v omenjenih pravdnih zadevah ne omajajo zaključka sodišča prve stopnje, da je terjatev dolžnika do upnika verjetno izkazana vsaj do višine upnikove terjatve. Svojih trditev, da dolžnikova terjatev ne obstaja, pa pritožnik niti ne konkretizira.

10. Ocena sodišča prve stopnje, da predlagateljeva procesna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom ni izkazana, se ob povedanem izkaže kot pravilna.

11. Pritožnik nadalje trdi, da bi dolžnik moral stroške postopka priglasiti najkasneje na naroku, dne 16. 12. 2016, priglasil pa jih je kasneje. Zato sodišče prve stopnje te priglasitve ne bi smelo upoštevati.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik že v ugovoru zoper predlog za začetek stečajnega postopka predlagal, da sodišče predlagatelju naloži plačilo stroškov tega postopka. Zato ne držijo trditve predlagatelja, da jih je priglasil prepozno. Le specificiral jih je na dan naroka, pri čemer iz popisa spisa izhaja, da je stroškovnik vpisan pod zap. št. 24, zapisnik naroka za začetek stečajnega postopka pa pod zap. št. 25.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvi odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).