Appeal dismissed; small value disputes cannot be challenged on factual errors or procedural violations.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against a first-instance judgment regarding small value disputes. The appellant argued that the lower court failed to verify service performance and ignored the property's sale, yet the court found no grounds for reversal. Consequently, the appeal was rejected because small value cases are legally barred from challenging factual findings or procedural defects.
Legislator headnote
AI generatedArticle 339 paragraph 1 item 3 of the Civil Procedure Act; Article 350 paragraph 2 of the Civil Procedure Act: In small value disputes, judgments cannot be appealed on grounds of erroneous fact-finding or procedural violations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka).
[JEDRO]
V sporih majhne vrednosti se sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 36805/2015 z dne 31. 3. 2015 v celoti v veljavi v I. točki, v III., glede stroškov, pa za 44 EUR. Po I. tč. sklepa je bilo toženki naloženo, da tožnici plača 153,25 EUR in 173 EUR z ustreznimi obrestmi, in sicer kot upravnici za stroške upravljanja in vzdrževanja stanovanja na T. 22b v L. za mesec november in december 2014.
2. Toženka se zoper sodbo pritožuje. Sklicuje se na neko drugo zadevo med istima strankama, kjer je sodišče ocenilo, da tožeča stranka ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Meni, da je tudi v tej zadevi tako in da so bili predloženi le računi, ne pa tudi dokazi, in da ni bilo preverjeno, ali so bile storitve tudi opravljene in pravilno obračunane. Potem pa navaja, da je sodišče spregledalo dejstvo, da je bilo stanovanje 3. 11. 2014 prodano in da se je decembra 2014 v zemljiško knjigo vpisal že drug lastnik, po izdaji sklepa In 32/2009 z dne 9. 12. 2014. Predlaga, da se del stroškov upravljanja in vplačil v rezervni sklad naloži v plačilo novemu lastniku.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, absolutnih bistvenih kršitev postopka pri tem ni storilo, ker pa gre za spor majhne vrednosti, se sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP (1. odst. 458. čl. ZPP).
6. Ker dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločitev, torej ne morejo biti predmet pritožbe, je brezpredmetno tudi sklicevanje na podobnost z drugo zadevo med istima strankama glede dokazanosti. (Ta primerjava tudi sama zase nič ne pove; če v enem sporu tožnik svoje terjatve ni dokazal, ni rečeno, da je tudi v drugem ni.) Očitek nedokazanosti storitev in pravilnosti obračuna spornih storitev je tako v celoti neupošteven.
7. Navedba, da toženka v spornem obdobju ni bila več lastnica stanovanja, na katerega se stroški nanašajo, je iz istega razloga neupoštevna. Še dodatno pa zato, ker gre za popolno pritožbeno novoto: tega toženka pred sodiščem prve stopnje sploh ni navajala, zato v pritožbi te pravice nima več, saj nič ne pove, da tega brez lastne krivde ne bi mogla storiti (1. odst. 337. čl. ZPP).
8. Pritožbeni očitki se tako vsi izkažejo za neupoštevne. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP). Na podlagi 5. odst. 458. čl. ZPP sem o tem odločila sodnica posameznica.