Appeal dismissed; court upheld partial damages award against abuser while rejecting claim against partner.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, confirming the first-instance judgment which awarded partial damages to the victim for physical abuse by her son's partner. The plaintiff argued that the witness testimony was unfair and sought full compensation and cost shifts, but failed to provide concrete evidence regarding the partner's conduct or the specific impact of the witness's statement. The court ruled that since the plaintiff succeeded only partially, the appeal could only challenge the rejected portion of the claim, and the awarded damages remained appropriate and fair.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 350. člen; 353. člen: When an appeal challenges only part of a judgment, the appellate court reviews only that portion; if the appeal lacks specificity, the court reviews the part where the party did not succeed, provided no fundamental procedural violations occurred.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
Proti prvemu tožencu je uspela dokazati obstoj škodnega dogodka (njegovo fizično nasilje proti tožnici), zato se njena pritožba lahko nanaša le na zavrnilni del njenega zahtevka, tj. kolikor po višini ni uspela. Pritožbeno sodišče je opravilo uradni preizkus prisojene višine odškodnine in ugotavlja, da je ta glede na okoliščine primera (ugotovljen obseg škode, ki je nastal tožnici in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe) primerna in pravična.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in prvemu tožencu naložilo, da tožnici plača 1.500 EUR z obrestmi od 8. 7. 2014 dalje (I. točka izreka). V presežku je tožničin tožbeni zahtevek proti prvemu tožencu, proti drugi toženki pa v celoti zavrnilo (II. in III. točka izreka). Odločilo je, da prvi toženec sam krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka), drugi toženki pa je tožnica dolžna povrniti 313,03 EUR pravdnih stroškov (V. točka izreka).
2. Proti sodbi se pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov, a laično pritožuje tožnica. Navaja, da sodbo izpodbija zaradi nepoštene priče A. A. ter zaradi odločbe o kazenski sankciji proti obdolžencem. Predlaga, da ji toženca povrneta plačano takso, da ji povrneta pravdne stroške, da je druga toženka pravično kaznovana za svoja nezakonita dejanja proti njej (zaradi laži) ter da toženca sama nosita svoje stroške postopka.
3. Toženca na vročeno pritožbo nista odgovorila
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena ZPP). Ker je tožnica v sporu zmagala delu, zajetem v I. in IV. točki izreka izpodbijane sodbe, je predmet pritožbenega odločanja zajet v II., III. in V. točki izreka izpodbijane sodbe.
6. Pritožbeno sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi le na določene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).
7. Tožnica je tožila sina (prvi toženec) in njegovo partnerko (druga toženka), vendar na drugačni dejanski in pravni podlagi.
8. Proti prvemu tožencu je uspela dokazati obstoj škodnega dogodka (njegovo fizično nasilje proti tožnici), zato se njena pritožba lahko nanaša le na zavrnilni del njenega zahtevka, tj. kolikor po višini ni uspela. Pri tej odločitvi pričanje A. A. nima nikakršne vloge, drugih pritožbenih navedb pa tožnica sploh ne konkretizira. Pritožbeno sodišče je opravilo uradni preizkus prisojene višine odškodnine in ugotavlja, da je ta glede na okoliščine primera (ugotovljen obseg škode, ki je nastal tožnici in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe) primerna in pravična.
9. Proti drugi toženki tožnica ni dokazala, da bi bilo toženkino ravnanje protipravno. Pritožnica sicer vztraja, naj bo druga toženka kaznovana za nezakonita dejanja, a brez temelja. Sodišče prve stopnje je zaključilo (točke 31 do 33), da toženka o tožnici ni izpovedovala z namenom zaničevanja ali omalovaževanja, temveč je utemeljeno verjela, da je to, kar govori, resnično(1); da je izjavo podala v postopku obrambe svoje pravice ter v zelo ozkem krogu ljudi (pred sodnikom in strojepisko). Ob povzetih dejanskih zaključkih je tako pravilen materialnopravni sklep sodišča prve stopnje o neobstoju protipravnosti toženkinega ravnanja.
10. V celoti je pravilna tudi odločitev o stroških. Ker je tožnica proti tožencu delno uspela, je imelo sodišče v drugem odstavku 154. člena ZPP podlago, da sklene, da vsaka stranka krije svoje stroške; med tožničine stroške šteje tudi plačilo sodne takse - to je njen strošek in ga je dolžna kriti sama. Ker proti drugi toženki ni uspela, je prav, da ji povrne njene stroške postopka (skupni pooblaščenec je (pravilno) za vsakega toženca ločeno priglasil stroške). Za drugačno odločitev v ZPP ni podlage (154. člen ZPP).
11. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).
Op. št. (1): Pavšalna pritožbena navedba, da je pričanje A. A. neverodostojno in nepošteno, ne omaje prepričljive dokazne ocene iz 29. in 30. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.