Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 342/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.342.2017 AI generated

Appeal dismissed; plaintiff missed statutory limitation periods for challenging the gift contract under OZ Art. 99.

Case Number VSL sodba I Cp 342/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected her claim for restitution. The plaintiff argued the defendant profited from the sale of a garage belonging to their joint property, but the court found her claim lacked legal basis. The decision rested on the plaintiff's failure to file a timely objection to the gift contract within the one-year subjective and three-year objective limitation periods mandated by Article 99 of the Obligations Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 99 of the Obligations Act; Article 353 of the Civil Procedure Act: A claim for restitution based on an invalid legal act is time-barred if the party fails to file an objection within the statutory limitation periods, thereby extinguishing the right to seek any remedy against the other party.

Keywords

AI generated
statutory limitation periods gift contract invalidity joint property disposition restitution claim time-barred action Obligations Act civil procedure appeal

Cited Legislation

AI generated
Article 99 of the Obligations Act
Article 353 of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
District Court of Ljubljana, Case I P 934/2007
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker tožnica zahtevka za izpodbijanje darilne pogodbe ni vložila in je zamudila subjektivni (1 leto) in objektivni rok (3 leta) iz čl. 99 OZ, od toženca ne more zahtevati ničesar, saj je pogoj za uveljavljanje kakršnihkoli zahtevkov tožnice napram tožencu pravočasnost tožbe na izpodbijanje pravnega posla. Zahtevek tožnice na vračilo kupnine in uporabnine nima nobenega pravnega temelja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženca zahtevala plačilo 8.480,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencu v znesku 456,95 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku: podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da sodišče ne razume, da gre za tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, saj je bil toženec obogaten na škodo tožnice in ji je dolžan vrniti vrednost dosežene koristi. Toženec je vedel, da teče postopek za skupno premoženje in je bila darilna pogodba izpodbojna, prav tako je toženec vedel, da njegov sin želi škodovati svoji razvezani ženi. Toženec se je okoristil s prodajo garaže in tožnica zahteva povračilo vrednosti polovico garaže v znesku 5.000,00 EUR in nadomestilo za uporabo garaže za čas od 4.10.2001.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženčev sin je z darilno pogodbo z dne 4.10.2001 podaril tožencu sporno garažo za katero je bilo s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani ugotovljeno, da spada v skupno premoženje tožnice in toženčevega sina in da znaša delež tožnice 1/2 (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 934/2007 z dne 16.11.2011), toženec pa je to garažo prodal tretjemu s prodajno pogodbo 29.12.2008. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da odtujitev posamične stvari iz skupnega premoženja predstavlja izpodbojen pravni posel in pravilno citira v tč. 8 izpodbijane sodbe sodno prakso. Ker tožnica zahtevka za izpodbijanje darilne pogodbe ni vložila in je zamudila subjektivni (1 leto) in objektivni rok (3 leta) iz čl. 99 OZ, od toženca ne more zahtevati ničesar, saj je pogoj za uveljavljanje kakršnihkoli zahtevkov tožnice napram tožencu pravočasnost tožbe na izpodbijanje pravnega posla. Zahtevek tožnice na vračilo kupnine in uporabnine nima nobenega pravnega temelja, kot je materialnopravno pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Neutemeljene so glede na navedeno trditve v pritožbi, da sodišče ne razume, da gre za tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve. Z ostalimi trditvami v pritožbi, da je toženec vedel, da njegov sin želi škodovati tožnici in da se je okoristil glede na veljavnost pravnega posla v tej zadevi, niso pomembne.

5. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).