Appeal dismissed; claim under compulsory traffic insurance denied until direct victims are paid.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Določba 18. člena ZOZP je jasna, kot tudi njen namen, ki je preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine.

V predmetni zadevi gre za situacijo, ko dajatveni zahtevek še ni zapadel, o izdaji vmesne sodbe pa ni sporazuma med strankama, zato sodišče ne more izdati vmesne sodbe na podlagi določbe 315. člena ZPP. Prav tako ni izpolnjen noben od pogojev iz 205. člena ZPP za prekinitev postopka (čakanje na zapadlost terjatev ni razlog za prekinitev postopka).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru v za pritožbeno spornem delu zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 12.431,54 EUR s pripadki, ker še ni zapadel. Tožeča stranka je sicer uveljavljala odškodnino po 18. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP).

2. Zoper zavrnitev zahtevka se tožeča stranka pritožuje. Meni, da dejstvo, da neposredni zavarovanec še ni v celoti poplačan, ne more biti razlog za zavrnitev zahtevka po temelju. Če bi z vložitvijo tožbe čakali na poplačilo zahtevkov neposrednih oškodovancev, bi zahtevki zastarali. Sodišče bi zato moralo uporabiti institut prekinitve postopka. Uveljavlja še kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sodišče ni pojasnilo, kdaj zahtevek zapade. Pritožnik ne pozna razmerij med toženko in neposrednimi oškodovanci, zato je za dejstvo, da njihovi zahtevki še niso poplačani, izvedel šele z odgovorom na tožbo. Ni pošteno, da mora nositi stroške dvojnega uveljavljanja zahtevkov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obstoj terjatve tožeče stranke do tožene v tem gospodarskem sporu ni bil sporen. Sporno je bilo le, ali je terjatev že zapadla. Po določbi 18. člena ZOZP so z zavarovanjem obvezne avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki tožeče stranke za stroške zdravljenja in druge nujne stroške ter za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar šele po poplačilu odškodninskih zahtevkov ostalih oškodovancev in do višine zavarovalne vsote. Določba je jasna in ne potrebuje razlage, jasen je tudi njen namen: preprečiti, da bi bila v primeru izčrpanja zavarovalne vsote tožeča stranka kot posredni oškodovanec (1) poplačana, neposredni oškodovanci pa bi ostali brez odškodnine. Ker ni sporno, da postopki, v katerih zahtevajo plačilo odškodnine neposredni oškodovanci, še tečejo, je odločitev sodišča prve stopnje, da vtoževana terjatev še ni zapadla in da je zato treba zahtevek zavrniti, pravilna. Vsa odločilna dejstva v zadevi so bila tako v izpodbijani sodbi obrazložena.

5. Sodišče prve stopnje tudi ni imelo nobene pravne podlage za izdajo vmesne sodbe. V predmetni zadevi gre za situacijo, ko dajatveni zahtevek še ni zapadel, o izdaji vmesne sodbe pa ni sporazuma med strankama, zato sodišče ne more izdati vmesne sodbe na podlagi določbe 315. člena ZPP. Prav tako ni izpolnjen noben od pogojev iz 205. člena ZPP za prekinitev postopka (čakanje na zapadlost terjatev ni razlog za prekinitev postopka).

6. Na podlagi povedanega in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

op. št. 1: poplačilo posrednih oškodovancev je v sistemu odškodninske odgovornosti izjema.