Bankruptcy commencement automatically suspends enforcement proceedings for movable property when no separate security right exists.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek izvršbe ustavi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je v drugem odstavku 279. člena ZFPPIPP predpisano, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitveno pravico

upnika, vendar pa je vpliv stečajnega postopka na začete postopke izvršbe posebej urejen v 132. členu ZFPPIPP. Če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice (kar je nedvomno primer konkretne izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve - izročitev premičnine), se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZPPIPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika, da se izvršba za prisilno realizacijo nedenarne terjatve (izročitev stroja) ustavi.

2. Zoper ta sklep se je zaradi zmotne nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačno uporabljenega materialnega prava pritožil dolžnik in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. V pritožbi opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje izvršbo ustaviti (131. in 132. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru je namreč upnik prijavil izločitveno pravico v stečajnem postopku, pri čemer je stečajni upravitelj to izločitveno pravico priznal. Stečajno sodišče je zato dolžno na podlagi sklepa o preizkusu terjatev naložiti upravitelju izročitev konkretne premičnine. Ta sklep je hkrati tudi izvršilni naslov. Tega v stečajnem postopku ne more storiti izvršilno sodišče in v ta namen celo imenovati izvršitelja.

3. Pritožba dolžnika je utemeljena.

4. Predmet konkretne izvršbe (ki temelji na pravnomočni in izvršljivi sodni odločbi) je prisilna izterjava upnikove nedenarne terjatve – izročitev določenega stroja (214. in 215. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V kasneje začetem stečajnem postopku nad dolžnikom je upnik na tem predmetu uveljavljal tudi izločitveno pravico, ki jo je stečajni upravitelj priznal, pri čemer te izločitvene pravice tudi ni prerekal nobeden od stečajnih upnikov. Pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana, pa so urejene v 309. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, kjer je določeno, da mora stečajno sodišče v takšnem primeru v izreku sklepa o preizkusu terjatev tudi ugotoviti, da je izločitvena pravica na premičnini priznana in naložiti stečajnemu upravitelju, da upniku izroči premoženje, ki je predmet izločitvene pravice (1. točka prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP).

5. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je v drugem odstavku 279. člena ZFPPIPP predpisano, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitveno pravico upnika, vendar pa je vpliv začetka stečajnega postopka na začete postopke izvršbe posebej urejen v 132. členu ZFPPIPP, na kar utemeljeno opozarja obravnavana pritožba. Če v postopku izvršbe upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice (kar je nedvomno primer konkretne izvršbe za izterjavo nedenarne terjatve – izročitev premičnine), se postopek izvršbe ustavi z začetkom stečajnega postopka (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Ustavitev postopka iz razloga, da upnik pred začetkom stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice, nastopi z nastankom pravnega dejstva začetka stečajnega postopka, izvršilno sodišče pa izda samo ugotovitveni sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Navedeno pomeni, da ustavitev postopka nastopi že po samem zakonu (ex lege). Sklep o ustavitvi, ki ga sodišče izda po tem, ko ugotovi, da upnik v izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice, je torej le dekleratorne narave. Postopka, ki se je ustavil po sili zakona, pa ni mogoče več nadaljevati. V tej zvezi je treba upoštevati, da predstavlja stečajni postopek pravzaprav generalno izvršbo nad dolžnikom, zato v konkretnem primeru ni nobenega razloga, da bi za prisilno izterjavo konkretne nedenarne terjatve zoper dolžnika istočasno tekla dva sodna postopka, upoštevaje ob tem upnikovo pravno varstvo, ki mu ga zagotavlja že omenjena določba 1. točke prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP.

6. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ustavilo konkreten postopek izvršbe (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).