Administrative court dismisses lawsuit for failure to appoint agent and provide Slovenian translation within deadline.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because she failed to correct procedural defects within the court-ordered deadline. The plaintiff, residing abroad without a local representative, filed the claim in a foreign language without appointing an agent or providing a Slovenian translation. The court ruled that under the Administrative Procedure Act and Civil Procedure Act, failure to remedy these defects results in the automatic rejection of the claim.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 146. člen Zakona o pravdnem postopku; prvi odstavek 104. člen in četrti odstavek 108. člen Zakona o pravdnem postopku; prvi odstavek 31. člen Zakona o upravnem sporu: Sodišče zavrne tožbo, če stranka v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, kot so odsotnost pooblaščenca za sprejemanje pisanj in pomanjkanje slovenskega prevoda.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Tožnica do postavljenega roka ni odpravila pomanjkljivosti tožbe. Zato je sodišče njeno tožbo zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je pri naslovnem sodišču vložila tožbo v zadevi verifikacije devizne vloge. Po podatkih, ki izhajajo iz tožbe, živi tožnica v tujini, to je v Republiki Srbiji, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek. Tožba je zapisana v tujem jeziku. Tožnica je tožbi priložila tudi izpodbijani sklep.
2. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
3. Po določbah prvega odstavka 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Kolikor tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže; sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.
4. V skladu z 11. členom Ustave Republike Slovenije v zvezi s prvim odstavkom 104. člena ZPP mora stranka tožbo in tudi druge vloge pri sodišču vložiti v slovenskem jeziku. Če navedenega ne stori, ravna sodišče po določbah 108. člena ZPP, ki veljajo za vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tudi sam ZUS-1 v prvem odstavku 31. člena sodišču nalaga, da v primeru, če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, od tožeče stranke zahteva, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, in jo pouči, kako naj to napravi, ter tožečo stranko opozori na posledice, če tega ne stori.
5. Sodišče je tožnici s sklepom I U 1599/2016-2 z dne 28. 11. 2016 na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji naložilo, da tožnici pošlje sklep I U 1599/2016-3 z dne 28. 11. 2016, s katerim je sodišče tožnici naložilo, da mora v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenovati svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznani sodišče ter da naj sodišču v roku 30 dni od vročitve tega sklepa predloži slovenski prevod tožbe, opremljen z lastnoročnim podpisom tožnice ter slovenske prevode tožbenih prilog, sestavljenih v tujem jeziku. Sodišče je tožnico opozorilo, da bo tožbo zavrglo, kolikor v danem 30-dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom navedenega sklepa.
6. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep sodišča I U 1599/2016-3 z dne 28. 11. 2016 vročen dne 29. 11. 2016, ko je začel tudi teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožnica tudi obveščena (začasna zastopnica, upravičena za sprejemanje pisanj, je oba zgoraj navedena sklepa poslala tožnici skupaj z dopisom z dne 29. 11. 2016, kar je tožnica prejela dne 5. 12. 2016). Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je tako iztekel z dnem 29. 12. 2016, tožnica pa do tega dne ni odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa I U 1599/2016-3 z dne 28. 11. 2016. Sodišče je zato tožničino tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP, v povezavi z drugim odstavkom 104. člena ZPP, ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.