Supreme Court dismisses administrative appeal claiming loss of free legal aid constitutes severe consequences requiring review allowance.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's review of a first-instance judgment denying free legal aid. The applicant argued that losing this right caused severe consequences and deviated from Supreme Court practice, but the court found no evidence of such deviation. The court held that losing free legal aid alone does not constitute severe consequences under administrative law standards.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen (2. odstavek); Loss of free legal aid alone does not constitute severe consequences requiring review allowance under administrative procedure law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Sama izguba pravice do brezplačne pravne pomoči po ustaljeni sodni praksi še ne pomeni hudih posledic, zatrjevane posledice (da bi se nadaljevale travmatične izkušnje za revidentko in za otroke) pa tudi niso bile predmet odločanja v povezavi s predmetno zadevo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 603/2015 z dne 12. 1. 2016.
2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja namreč, da gre v zadevi za pomembna pravna vprašanja, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. Uveljavlja vse revizijske razloge po prvem odstavku 85. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
3. Revizija ni dovoljena.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije in kako mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča.(1)
6. Revidentka teh zahtev ni izpolnila. Tako ni jasno, katero stališče sodišča prve stopnje naj bi nasprotovalo pravnim stališčem Vrhovnega sodišča iz citiranih odločitev v zadevah X Ips 315/2014 in X Ips 376/2014. Revidentka zato tudi ni izkazala, da izpodbijana sodba, s katero je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost odločbe tožene stranke, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
7. Revidentka tudi ni izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).
8. Kot zelo hudo posledico je namreč navedla, da glede na izpodbijano sodbo ne bo prejela brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe in zastopanje v postopku ločitve, odločitve o skrbništvu skupnih otrok in razdelitve skupnega premoženja (ter da zanjo ne bo mogla zaprositi še nadaljnjih šest mesecev). Sama izguba navedene pravice do brezplačne pravne pomoči pa po ustaljeni sodni praksi še ne pomeni hudih posledic, zatrjevane posledice (da bi se nadaljevale travmatične izkušnje zanjo in za otroke) pa tudi niso bile predmet odločanja v povezavi s predmetno zadevo, kot to izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje.
K II. točki izreka:
9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
----
(1) Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015.