Supreme Court dismisses appeal for failure to specify legal issue and prove severe consequences.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's revision, ordering them to bear the associated costs. The appellant failed to specify the exact legal question requiring Supreme Court determination and did not substantiate the claim of severe consequences. Consequently, the court found the revision inadmissible because the appellant did not meet the statutory burden of proof required for appellate review.
Legislator headnote
AI generatedArticle 83 paragraph 2 of the Administrative Dispute Act; Article 89 of the Administrative Dispute Act: A revision is inadmissible if the appellant fails to specify the legal issue requiring Supreme Court determination or fails to prove that the lower court's decision has severe consequences for them.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Revidentka pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, sploh ni navedla. Njena navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacija pravnega vprašanja, pa glede na vsebino zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
Da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali ima izpodbijani akt zelo hude posledice za revidenta, mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 35105-74/2014/43 01031424 z dne 15. 5. 2015. Z navedeno določbo je bilo stranki z interesom v tem upravnem sporu izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo avtoceste A4 (meja HR), II. A etapa od km 7 + 260 do km 13 + 031 na tam navedenih zemljiščih pod tam navedenimi pogoji.
2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo in njeno dopolnitev. Navaja, da revizijo vlaga na podlagi 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbi ugodi in sporno gradbeno dovoljenje razveljavi, zadeva pa vrne organu v ponovno odločanje. Zahteva vračilo stroškov revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
3. Revizija ni dovoljena.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije in kako mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.(1)
6. Revidentka samo z navedbo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, teh zahtev ni izpolnila. Pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje določitev Vrhovnega sodišča, namreč sploh ni navedla. Njena navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacija pravnega vprašanja, glede na vsebino zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.(2)
7. Revidentka tudi ni izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, to je zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
8. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.
9. Revidentka tega ni storila. Navedla je le, da ima odločitev zanjo hude posledice. V okviru revizijskih razlogov je sicer dodala, da naj bi gradbeno dovoljenje poseglo v dve njeni nepremičnini, ki sta življenjsko pomembni za obstoj kmetije in da bo uporaba nepremičnin, zaradi gradbenega posega, skoraj nemogoča, zagotovo pa zelo otežena. Le s tem pa v prejšnji točki opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnila.
10. Ker uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije nista izkazana, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
----
(1) Primerjaj s sklepi VSRS: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015.
(2) Enako tudi sklepi VSRS: X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 92/2013, X Ips 474/2014, X Ips 50/2015, X Ips 158/2015, X Ips 87/2016 in drugi.