Appeal dismissed; transitional law applies general enforcement rules to pre-existing auction orders.

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J je sicer v razmerju do določbe prvega odstavka istega člena v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor prehodna določba v tretjem odstavku 82. člena ZIZ-J ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, torej izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine, urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ, urejene v prvem razdelku zakona.

Eden od namenov spremembe ZIZ-J je učinkovitejša izvršba na nepremičnine. Prav to je med drugim doseženo s spremembo in časovno omejitvijo možnosti odloga izvršbe na predlog upnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo ustavilo na podlagi tretjega odstavka 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Zoper navedeni sklep je upnik vložil pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Odločitev je napačna, ker je bila v konkretnem postopku ob uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah ZIZ (ZIZ-J), že izdana odredba o prodaji nepremičnine na drugi javni dražbi (dne 16. 10. 2002), zato se skladno s prehodnimi in končnimi določbami ZIZ-J za dokončanje tega postopka uporabljajo določbe ZIZ, ki so veljale do uveljavitve ZIZ-J. Le-te pa v 74. členu določajo le, da sodišče izvršbo odloži za toliko časa, kolikor je predlagal upnik in ne predvidevajo ustavitve izvršbe v primeru upnikovega predloga za odlog izvršbe za več kot eno leto. Ker za ustavitev izvršbe ni pravne podlage, pritožnik predlaga razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, ker se pravilno sklicuje na tretji odstavek 74. člena spremenjenega Zakona o izvršbi in zavarovanju (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, Ul. RS, št. 53/2014 z dne 15. 7. 2014, ZIZ-J). Odločitev tudi ni v nasprotju s prehodno določbo 82. člena ZIZ-J. Ta res v tretjem odstavku določa, da če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona. Vendar pa je določba tretjega odstavka 82.

člena ZIZ-J v razmerju do določbe prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, ki določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah ZIZ-J, v razmerju specialne določbe do splošne določbe, vendar le v kolikor prehodna določba v tretjem odstavku 82. člena ZIZ-J ureja sam postopek izvršbe na nepremičnine, torej izvršilnih dejanj prodaje nepremičnine in poplačila iz kupnine urejenih v posebnem delu izvršbe na nepremičnine Zakona o izvršbi in zavarovanju, ne posega pa v skupne oziroma splošne določbe ZIZ, urejene v prvem razdelku zakona, torej v določbe 17. do 76.

člena ZIZ. Uporabiti je torej treba spremenjeno določbo 74. člena ZIZ-J v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZIZ-J. Eden od namenov spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju (primerjaj Poročevalec DZ RS z dne 8. 5. 2014, stran 11 in 16) je tudi učinkovitejša izvršba na nepremičnine. Prav to pa je med drugim doseženo s spremembo in časovno omejitvijo možnosti odloga izvršbe na predlog upnika. Primarni namen izvršilnega postopka je namreč uveljavitev pravice do sodnega varstva s prisilno izvršitvijo zahtevkov, o katerih je bilo praviloma predhodno odločeno v sodnem ali drugem ustreznem postopku.

Tako je zakonodajalec onemogočil časovno omejeno možnost odloga izvršilnega postopka, ki se je na predlog upnika izvrševala v primerih, ko sta dolžnik in upnik dosegla sporazum o poplačevanju dolga, upnik pa predloga za izvršbo iz previdnosti ni želel umakniti, ampak je predlagal le njen odlog. To pomeni, da izvršilni postopek ni sledil svojemu temeljnemu namenu, to je hitri in učinkoviti prisilni izvršbi v primeru neprostovoljnega plačila (primerjaj prvi odstavek 11. člena ZIZ), ampak zgolj zavarovanju upnika, da bo prišel do svojega poplačila.

Temu pa izvršilni postopek ni namenjen, ampak ima upnik za zavarovanje svoje terjatve na voljo druga sredstva. Sedaj predlagana časovna omejitev odloga izvršbe s strani upnika ne pomeni poslabšanje pravnega položaja upnika, saj ima ta pridobljeno zastavno pravico na predmetu izvršbe, hkrati pa ima upnik v primeru, da z dolžnikom doseže izvensodni dogovor o poplačilu dolga, na voljo sredstva zavarovanja in si pri njih zagotovi ustrezen vrstni red oziroma zavaruje svoj pravni položaj. V kolikor bi sledili pritožbeni trditvi, da tretji odstavek 82.

člena ZIZ-J velja tudi za uporabo splošnih odločb o odlogu, ne le za specialne določbe, ki urejajo nepremičninsko izvršbo, bi prišlo tudi do razlikovanja upnikov, ki bi uveljavljali različna sredstva izvršbe, saj bi v takem primeru pri nepremičninski izvršbi upniki lahko neomejeno predlagali odlog, če bi bila izdana odredba o prodaji že pred uveljavitvijo ZIZ-J, v ostalih postopkih izvršbe na druga izvršilna sredstva pa bi v skladu s prvim odstavkom 82. člena ZIZ upnik bil časovno omejen pri morebitnih odlogih izvršbe. Takega neenakomernega obravnavanja upnikov glede na predlagano sredstvo izvršbe zakonodajalec pri sprejemanju spremenjenih določil ZIZ-J ni predvidel in tudi ni želel.

5. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj pritožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).