Appeal dismissed; success of enforcement is not a valid objection reason under enforcement law.

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

(Ne)uspešnost izvršbe ni dopusten ugovorni razlog.

Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o izvršbi opravilo vpogled v njemu dostopne evidence, zato bi lahko predlog za izvršbo glede predlagane izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet tudi takoj zavrnilo zaradi neobstoja predmeta izvršbe. Ker tega ni storilo in je izvršbo dovolilo tudi s tem sredstvom, ni moglo storiti relativno bistvene kršitve določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

Odgovor na ugovor bi bilo treba poslati dolžniku v odgovor le, če bi upnik v odgovoru zatrjeval nova dejstva in predlagal nove dokaze, pa bi se vse to nanašalo na relevantne ugovorne razloge.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi in (2.) dolžniku naložilo plačilo nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 2.763,30 EUR s pripadki.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in priglasil nadaljnje izvršilne stroške.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe in priglasil nadaljnje izvršilne stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, ne samo zato, ker ugovorne navedbe niso bile utemeljene, temveč po prepričanju višjega sodišča (to je tudi stališče upnka v odgovoru na pritožbo) tudi zato, ker niso predstavljale takih ugovornih razlogov, zaradi katerih bi bila izvršba nedopustna. Ugovorni razlogi so primeroma našteti v 55. členu ZIZ in so tisti, ki se nanašajo na predpostavke izvršbe (formalne in materialne), na impugnacijske in opozicijske ugovorne razloge. Dolžnik v ugovoru ni zatrjeval, da bi terjatev iz tega izvršilnega postopka morebiti plačal, ali da bi obstajali kateri koli drugi razlogi, zaradi katerih bi bila izvršba nedopustna.

Kolikor pa navaja, vse to ponavlja sedaj tudi v pritožbi, da izvršba ni dopustna, ker dolžnika ni na naslovu Ulica 34, S., to ni ugovorni razlog, zaradi katerega bi bila izvršba nedopustna. Uspešnost izvršbe ni dopusten ugovorni razlog. Ali bo izvršba na tem naslovu uspešna ali ne, se bo izkazalo tekom tega izvršilnega postopka. Enako velja tudi glede dovolitve izvršbe na sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Tu sicer upnik v odgovoru na pritožbo nima prav, ko navaja, da ni predlagal izvršbo zgolj na tista denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, glede katerih ima sodišče vpogled v elektronske baze podatkov, s katerimi razpolaga, saj bi moral upnik v nasprotnem primeru banko in številko računa opredeliti že v predlogu za izvršbo.

Iz četrtega odstavka 40. člena ZIZ namreč izhaja, da sodišče ne išče dolžnikovih denarnih sredstev drugače, kot z vpogledom v elektronsko dosegljive podatke, to pa so transakcijski računi. Vendar pa bi sodišče ravnalo s predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo le, če bi bilo to edino izvršilno sredstvo, pa temu ni bilo tako - predlagana je bila tudi izvršba na premične stvari. Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o izvršbi opravilo vpogled v njemu dostopne evidence (kar izhaja iz redne št. 6), zato bi lahko predlog za izvršbo glede predlagane izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet tudi takoj zavrnilo (ne zavrglo!;

čeprav ni izrecne zakonske določbe) zaradi neobstoja predmeta izvršbe. Ker tega ni storilo in je izvršbo dovolilo tudi s tem sredstvom, torej ni moglo storiti relativno bistvene kršitve določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Dejstvo je, da upnik ima izvršilni naslov za izterjavo terjatve, zgolj dovoljena izvršba na nedoločen predmet izvršbe (z izvršilnim sredstvom rubeža denarnih sredstev pri OPP) pa ni taka kršitev, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

7. V pritožbi dolžnik tudi opozarja, da mu odgovor na ugovor ni bil dan v odgovor, vendar pa višje sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlog iz 8. točke 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne obstoji. ZIZ ne določa obveznega vročanja odgovora na ugovor, tudi po prepričanju višjega sodišča pa upnik v odgovoru ni navedel nič takega, kar bi bilo bistveno za odločitev sodišča prve stopnje. Upnik v odgovoru ni navedel nič novega, kar ne bi bilo razvidno že iz predloga za izvršbo in je le neposredno odgovoril na ugovorne navedbe. Odgovor na ugovor bi bilo potrebno poslati dolžniku v odgovor le, če bi upnik v odgovoru zatrjeval nova dejstva in predlagal nove dokaze, pa bi se vse to nanašalo na relevantne ugovorne razloge, ki pa v tem primeru sploh niso bili podani. Zato je tudi povsem irelevantna pritožbena navedba, da dolžnik ni mogel preveriti, ali je bil odgovor pravočasen, ker bi se v tem primeru ugovorne navedbe štele za resnične. Dolžnik v ugovoru sploh ni ugovarjal dejstev, glede katerih bi lahko imel morebitni neodgovor upnika za posledico priznanje dejstev (prim. prvi in tretji odstavek 58. člena ZIZ; afirmativna litiskontestacija). Tu ni šlo za spor o dejstvi.

8. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o pritožbenih in ugovornih stroških temelji na petem in šestem odstavku 38. člena ZIZ. Upnik z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča.