Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Ip 1213/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:III.IP.1213.2016 AI generated

Appeal dismissed; execution court must assess costs after they arise, considering third-party objection success.

Case Number VSL sklep III Ip 1213/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appellant's appeal against the execution court's refusal to recognize enforcement costs for a seizure. The appellant argued that costs were incurred and timely declared, claiming they could not have known the seized items belonged to a third party at the time of seizure. The court held that the execution court must evaluate cost necessity after their declaration, taking into account the third party's successful objection which rendered the seizure unnecessary.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 38. člen (5. odstavek); Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 365. člen (2. odstavek): The execution court must assess the necessity of costs after their declaration, considering all circumstances known at that time, including the success of a third party's objection.

Keywords

AI generated
enforcement costs necessity seizure third party objection execution court procedure costs declaration timing appeal dismissal enforcement

Cited Legislation

AI generated
38. člen (5. odstavek) Zakona o izvršbi in zavarovanju
365. člen (2. odstavek) Zakona o pravdnem postopku
366. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
165. člen (1. odstavek) Zakona o pravdnem postopku
154. člen (1. odstavek) Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Izvršilno sodišče o potrebnosti stroškov za konkretni postopek vedno odloča po tem, ko so stroški priglašeni, torej po njihovem nastanku, zato je pri oceni potrebnosti stroškov dolžno upoštevati vse okoliščine v zvezi s potekom konkretnega postopka, ki so mu znane do tedaj. Uspeh tretjega z ugovorom glede vseh zarubljenih stvari na nekem rubežu pri dolžniku ob tem ni pravno zanemarljiva okoliščina.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ne priznajo stroški, priglašeni z vlogo z dne 8. 1. 2015.

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Utemeljuje, zakaj je pravočasno priglasil stroške izvršitelja v zvezi z rubežem 11. 12. 2014 in zakaj so mu ti stroški nedvomno nastali. Če se je kasneje izkazalo, da naj bi bile zarubljene stvari v lasti tretjega, to še ne pomeni, da mu navedeni stroški niso nastali, kajti v času oprave rubeža se ni moglo vedeti, da so stvari v lasti tretjega. Poleg tega ni jasno, kako bi upnik v primeru svoje prisotnosti na rubežu lahko vedel, da stvari niso od dolžnice, ampak od tretjega. Četudi bi bil upnik na rubežu prisoten in bi izvršitelj opravil rubež, bi stroški izvršitelja z rubežem vseeno nastali. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da mu prizna stroške, priglašene z vlogo z dne 8. 1. 2015, oziroma podredno, naj sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev s sklicevanjem na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ in z utemeljitvijo, da stroški rubeža niso bili potrebni za izvršbo, saj se je rubež naknadno zaradi ugoditve ugovoru tretjega izkazal za neutemeljen in ni pripomogel k uspehu izvršbe (zarubljene so bile zgolj premične stvari, na katere je bila izvršba zaradi ugovora tretjega izrečena za nedopustno in ustavljena). Poleg tega je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa še dodalo, da je bilo ugovoru tretjega ugodeno, ker upnik, ki bi lahko ob prisotnosti na rubežu preprečil rubež stvari v lasti tretjega, na ugovor tretjega ni odgovoril.

6. Upnik v pritožbi utemeljuje dejanski nastanek stroškov izvršitelja in pravočasnost njihove priglasitve ter pojasnjuje, da njegova neprisotnost ob rubežu ni imela vpliva na nastanek stroškov v zvezi z rubežem. Te pritožbene navedbe za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne, saj upnik z njimi ne nasprotuje ključni ugotovitvi sklepa, da stroški rubeža niso bili potrebni za predmetno izvršbo. Izvršilno sodišče o potrebnosti stroškov za konkretni postopek vedno odloča po tem, ko so stroški priglašeni, torej po njihovem nastanku, zato je pri oceni potrebnosti stroškov za konkretni postopek dolžno upoštevati vse okoliščine v zvezi s potekom postopka, ki so mu znane do tedaj. Uspeh tretjega z ugovorom glede vseh zarubljenih stvari na nekem rubežu pri dolžniku ob tem ni pravno zanemarljiva okoliščina, ki je sodišče ob presoji potrebnosti stroškov tega rubeža ne bi bilo dolžno upoštevati.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).