Appeal dismissed as untimely; filing at wrong court not excused by notice or error.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati niti upnikovi nevednosti (jasen pravni pouk izpodbijanega sklepa) niti ne njegovi očitni pomoti (nepristojno sodišče je navedel v uvodu pritožbe in na pisemski ovojnici).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 2. 4. 2015 v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru.

2. Upnik je zoper ta sklep 19. 5. 2015 vložil pritožbo pri Okrožnem sodišču v Kopru, na Okrajno sodišče v Ljubljani pa je ta pritožba prispela 25. 5. 2015.

3. Ob predhodnem preizkusu pritožbe je višje sodišče ugotovilo, da je glede na določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), o rokih in vročanju pisanj, ki se po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), smiselno uporabljajo tudi v izvršilnem postopku, ta pritožba prepozna.

4. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil upniku izpodbijani sklep vročen v torek, 12. 5. 2015, kar pomeni, da se mu je 8-dnevni rok za vložitev pritožbe (določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ) iztekel v sredo, 20. 5. 2015. Upnik je pritožbo zoper izpodbijani sklep vložil priporočeno po pošti 19. 5. 2015, kar je sicer še pred potekom pritožbenega roka, vendar pa je pritožbo vložil pri nepristojnem sodišču - Okrožnem sodišču v Kopru. Pristojno sodišče - Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) je pritožbo prejelo šele 25. 5. 2015, to je po izteku pritožbenega roka.

5. Pritožba je vložena pravočasno, če je pred iztekom pritožbenega roka izročena pristojnemu in ne kateremukoli sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če je pritožba pravočasno izročena ali poslana nepristojnemu sodišču, k pristojnemu sodišču pa prispe šele po izteku roka, se lahko le izjemoma šteje za pravočasno. Gre za naslednji izjemi, predvideni v določbi osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ: ko je mogoče vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (ki je torej odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit), ali ko gre za očitno pomoto vložnika. Višje sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana nobena od navedenih izjem, po katerih bi bilo mogoče pritožbo šteti za pravočasno, čeprav je na pristojno sodišče prispela prepozno.

6. Upnik je pritožbo vložil sam, brez pooblaščenca iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, vendar pa vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati njegovi nevednosti. V pravnem pouku izpodbijanega sklepa je bil namreč izrecno opozorjen, da se pritožba vloži "pri tem sodišču", kar nedvomno pomeni pri sodišču, ki je izdalo izpodbijani sklep, kot je to predpisano tudi v 342. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Da vložitve pritožbe pri nepristojnem sodišču tudi ne gre pripisati upnikovi očitni pomoti, pa kaže okoliščina, da je upnik že v uvodu pritožbe kot sodišče, pri katerem vlaga pritožbo, navedel Okrožno sodišče v Kopru in pritožbo tudi naslovil na to sodišče na pisemski ovojnici (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003).

7. Glede na navedeno pritožbe zoper izpodbijani sklep ni mogoče šteti za pravočasno in je obravnavati vsebinsko, temveč jo je treba zavreči kot prepozno (prvi in drugi odstavek 343. člena ter 1. točka 365. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Višje sodišče še pojasnjuje, da je predmetno odločitev sprejelo kljub temu, da se je nad dolžnikom po podatkih AJPES dne 1. 7. 2015 začel stečajni postopek. Ob odločanju višjega sodišča je bila namreč obravnavana zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper dajatveni del sklepa o izvršbi, katerega pravna podlaga je podobna plačilnemu nalogu (29. poglavje ZPP), zaradi česar ima začetek stečajnega postopka nad dolžnikom enake posledice kot v pravdnem postopku - torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Do prekinitve postopka zaradi začetka stečajnega postopka pa je prišlo šele po opravi vseh procesnih dejanj strank na pritožbeni stopnji, zaradi česar z izdajo odločbe višjega sodišča procesna upravičenja strank niso bila v ničemer ogrožena (prim. drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sodba Vrhovnega sodišča RS III Ips 41/97 z dne 4. 12. 1998).