Appeal granted; court found notarial deed contained unlimited direct enforceability consent for all debts.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Če stranke izrecno soglašajo, da je notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika, take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za t. i. neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Pritožnik (upnik) pravilno opozarja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je predlog za izvršbo zavrnilo iz razloga, ker je iz notarskega zapisa SV-280/2013 z dne 14. 5. 2013 in dodatka SV 947/2014 (prilogi A1 in A2) ugotovilo, da je podano soglasje z neposredno izvršljivost le v zvezi z zastavljeno nepremičnino, torej le v zvezi s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve po členu 142 Stvarnopravnega zakonika - SPZ.

6. Sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo. Pravilno (ne glede na v pritožbi zatrjevano vsebino dodatka v obliki notarskega zapisa, kjer sta stranki to še izrecno zapisali) pritožba opozarja, da je soglasje za neposredno izvršljivost popolno in pravilno, ter dopušča izvršbo tudi na ostale, premične stvari dolžnika in poroka. Soglasje za neposredno izvršljivosti je že v osnovnem notarskem zapisu zapisano v obliki tako imenovanega neomejenega soglasja za neposredno izvršljivost.

7. Upnik pravilno opozarja, da sta v tem notarskem zapisu (z dne 14. 5. 2013) vsebovani kreditna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ. Dolžnika v tem izvršilnem postopku sta označena kot kreditojemalec in zastavitelj (prvi dolžnik) in porok ter plačnik (drugi dolžnik). Sodišče prve stopnje sicer pravilno razlaga, da bi se soglasje za neposredno izvršljivost, ki bi bilo izrecno omejeno le na nepremičnino, ki je vsebovana v sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ, raztezalo le na neposredno izvršljivost iz takega predmeta izvršbe. Vendar hkrati spregleda, da je besedilo točke tretjič (str. 12 od 15 in 13 od 15) drugačno.

8. Stranke so v notarskem zapisu priznale tej listini naravo izvršilnega naslova, pri čemer zastopnik prvega dolžnika, zastavitelj (ki ni stranka tega postopka) in drugi dolžnik izrecno soglašajo, da je ta notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v zvezi s 4. členom Zakona o notariatu - ZN in 20.a členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ neposredno izvršljiv glede vseh obveznosti kreditojemalca ter zastavitelja, zastaviteljice in poroka ter plačnika. Take klavzule ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za tako imenovano neomejeno soglasje za neposredno izvršljivost. Pa tudi sicer upnik pravilno opozarja na dodatek (notarski zapis v prilogi A2), v katerem so stranke to še dodatno razdelale (glej točko 6. na str. 9 od 11).

9. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ponovno odločiti o predlogu za izvršbo, upoštevajoč razloge višjega sodišča.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).