Appeal allowed; payment in one enforcement case does not automatically extinguish debt in another enforcement title.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Plačilo terjatve v zadevi In 98/2008 in posledično konec izvršbe v tistem postopku ne pomeni avtomatičnega prenehanja terjatve, ki se na podlagi drugega izvršilnega naslova izterjuje v tem izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo kršilo načelo formalne legalitete in tudi nedopustno poseglo v pravnomočen sklep o dovolitvi izvršbe.

Ugovor po izteku roka je izredno pravno sredstvo v izvršilnem postopku, kar pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru ob ugoditvi ugovoru dopustno poseči v pravnomočni sklep o izvršbi. Vanj sodišče poseže le, kadar ob odločanju ugotovi, da je bil zaradi razloga, ki ga dolžnik v rednem ugovoru brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, izdan nezakonit ali nepravilen sklep o izvršbi. Če pa ugovorni razlog nastane šele po izteku roka za redni ugovor (na primer kasnejše plačilo terjatve), sodišče ugovoru po izteku roka ugodi tako, da ustavi izvršbo, ne poseže pa v pravnomočni sklep o izvršbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnice po izteku roka z dne 19. 7. 2012 in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo, upniku pa je naložilo dolžnici povrniti 224,71 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavlja prekoračitev dolžničinega zahtevka v ugovoru z dne 19. 7. 2012, v katerem je predlagala zavrnitev upnikovega predloga za dodatno sredstvo izvršbe in ustavitev postopka. Vztraja pri stališču, da terjatev ni bila v celoti poplačana. K sklepu in že k ugovoru z dne 19. 7. 2012 bi moral biti priložen izračun odplačila dolga, tako da bi ga bilo mogoče preizkusiti. Po ugotovitvah upnika dolžnica dolguje še najmanj celo glavnico s pripadki. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica na pritožbo, ki ji je bila vročena 3. 1. 2017 po pooblaščencu, ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru po izteku roka in razveljavilo sklep o izvršbi ter predlog za izvršbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je terjatev, ki izvira iz posojilne pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa SV 436/96 z dne 18. 7. 1996, poplačana v izvršilnem postopku, ki se je vodil pri Okrajnem sodišču na Jesenicah pod opr. št. In 98/2008 zoper dolžnika R. M.

6. V zadevi In 98/2008 je bil sicer ugotovljen konec izvršbe s sklepom z dne 23. 8. 2010, pravnomočnim 16. 9. 2010, vendar je sodišče prve stopnje pri odločitvi v izpodbijanem sklepu prezrlo, da je bila v tisti izvršilni zadevi dovoljena izvršba na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I P 183/2007 z dne 17. 8. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2529/2008 z dne 20. 8. 2008 zaradi izterjave glavnice v znesku 4.748,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 600,62 EUR od 22. 2. 2007 dalje do plačila (in stroškov), v predmetni zadevi I 286/2008 (sedaj I 195/2016) pa je bila s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 13. 10. 2008 dovoljena izvršba na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I P 285/2005 z dne 31. 5. 2007 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4806/2007 z dne 2. 7. 2008 zaradi izterjave glavnice v znesku 5.691,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2003 dalje do plačila (in stroškov).

7. Že glede na obstoj dveh izvršilnih naslovov in višino glavnic ter zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov so razlogi, ki so vodili sodišče prve stopnje k ugoditvi ugovoru po izteku roka (v celoti), napačni. Plačilo terjatve v zadevi In 98/2008 in posledično konec izvršbe v tistem postopku namreč ne pomeni avtomatičnega prenehanja terjatve, ki se na podlagi drugega izvršilnega naslova izterjuje v tem izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo kršilo načelo formalne legalitete in tudi nedopustno poseglo v pravnomočen sklep o dovolitvi izvršbe.

8. Upnik v pritožbi navaja, da ne zahteva več, kot mu pripada po pogodbi, sklenjeni v obliki notarskega zapisa SV 436/96 v povezavi z izvršilnim naslovom, na katerem temelji pravnomočni sklep o izvršbi v tej izvršilni zadevi, in uveljavlja, da bi bilo treba opraviti obračun terjatve, upoštevaje plačilo v zadevi In 98/2008. Ob takšni upnikovi omejitvi izvršilnega zahtevka je treba pritrditi pritožbenemu stališču, da bi moral biti opravljen izračun terjatve glede na izid postopka v zadevi In 98/2008 v primerjavi z višino terjatve v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi v tej izvršilni zadevi, ki bi bil sestavni del izpodbijanega sklepa, tako da bi bilo mogoče preizkusiti trditev o celotnem prenehanju terjatve iz izvršilnega naslova.

9. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Višje sodišče posebej opozarja na dolžnost upoštevanja načela formalne legalitete, ki pa ga že upnik s svojimi trditvami v pritožbi omejuje glede na opravljeno izvršbo v zadevi In 98/2008. Opozoriti je treba tudi na pravilnost odločanja o ugovoru po izteku roka (56. člen ZIZ). Gre sicer za izredno pravno sredstvo v izvršilnem postopku, kar pa še ne pomeni, da je v vsakem primeru ob ugoditvi ugovoru dopustno poseči v pravnomočni sklep o izvršbi. Vanj sodišče poseže le, kadar ob odločanju ugotovi, da je bil zaradi razloga, ki ga dolžnik v rednem ugovoru brez svoje krivde ni mogel uveljavljati, izdan nezakonit ali nepravilen sklep o izvršbi. Če pa ugovorni razlog nastane šele po izteku roka za redni ugovor (na primer kasnejše plačilo terjatve), sodišče ugovoru po izteku roka ugodi tako, da ustavi izvršbo, ne poseže pa v pravnomočni sklep o izvršbi.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep o ugovoru po izteku roka (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).