Appeal dismissed: Legal successor lacks procedural standing to object to enforcement against a natural person debtor.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in posledično v sklepu o izvršbi je opredeljen dolžnik kot fizična oseba, zaradi česar pravna oseba, ki je bila ustanovljena zaradi statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika, s prenosom podjetja nanjo ni (procesno) legitimirana za vložitev ugovora.

S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem in družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika, vendar pa morebitna stvarna legitimacija sama po sebi še ne pomeni tudi procesne legitimacije za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je sodno varstvo namenjeno zagotavljanju varstva pravic osebe, zoper katero je kot dolžnika izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor V. d.o.o., zavrglo.

2. Zoper sklep se je navedena gospodarska družba po pooblaščencu pravočasno pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja, da iz predloga za izvršbo in sklepa o izvršbi izhaja, da naj bi bil dolžnik izvršilnega postopka V. J., vendar pa je v omenjenem postopku ugovarjala družba V. d.o.o., ki je univerzalna pravna naslednica dolžnikovega podjetja „P. J. V., s.p.“ in ki je bil, kot dolžnik podjetnik, dejansko v poslovnem razmerju z upnikom. Sklicuje se na šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in pojasnjuje, da sta upnik in dejanski (stari) dolžnik P. J. V., s.p., poslovno sodelovala in se dogovorila za obročno poplačilo dolga. Upnik torej ni neposredno sodeloval s fizično osebo V. J., temveč preko njegovega podjetja. Predlog za izvršbo in sklep o izvršbi dejanskega pravnega razmerja med upnikom in starim dolžnikom ne pojasnita. Sklicuje se tudi na drugi odstavek 579. člena in drugi odstavek 667. člena ZGD-1. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, sodišče naj izda sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom ter po njegovi pravnomočnosti vsebinsko odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

3. Upnik je na pritožbo po pooblaščencu odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugovor gospodarske družbe je bil zavržen zaradi neobstoja procesne legitimacije na pasivni strani kot procesne predpostavke. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil vložen 7. 9. 2015, in posledično v sklepu o izvršbi opredeljen dolžnik V. J. kot fizična oseba, zaradi česar pravna oseba, ki je bila ustanovljena zaradi statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika s prenosom podjetja nanjo 3. 6. 2015, torej pred vložitvijo predloga za izvršbo, ni (procesno) legitimirana za vložitev ugovora. Ugovor sme vložiti le oseba, ki je v sklepu o izvršbi navedena kot dolžnik. Izjema je sicer ob določenih pogojih dopustna v primeru prehoda obveznosti, vendar le na predlog upnika (četrti odstavek 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo.

6. V skladu z drugim odstavkom 667. člena ZGD-1 res s prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem in družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Vendar pa morebitna stvarna legitimacija sama po sebi še ne pomeni tudi procesne legitimacije za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj je sodno varstvo namenjeno zagotavljanju varstva pravic osebe, zoper katero je kot dolžnika izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Vprašanje prehoda obveznosti (in s tem procesna legitimacija) bi bilo relevantno, če bi upnik predlagal izvršbo (ali njeno nadaljevanje) zoper gospodarsko družbo, ki je kot univerzalni pravni naslednik vstopila v pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika V. J. Pritožnik pa ni in ne more biti pravni naslednik v sklepu o izvršbi opredeljenega dolžnika kot fizične osebe. Poudariti je treba, da se v tem pritožbenem postopku ne presoja utemeljenost upnikovega zahtevka zoper dolžnika V. J., ki je druga oseba kot pritožnik in ki bi edini lahko vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, temveč le vprašanje procesne legitimacije za vložitev ugovora glede na opredelitev dolžnika v sklepu o izvršbi.

7. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ne glede na pritožnikov neuspeh s pritožbo upnik sam krije stroške odgovora nanjo, saj le-ti niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Z odgovorom na pritožbo namreč, glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe, k odločitvi ni pripomogel in zato odgovor ni bil potreben.