Appeal dismissed; separate asset offers do not constitute an indivisible whole transfer.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točki 1.2 in 2. izreka) potrdi.

[JEDRO]

V primeru, da bi se premoženje ponujalo v prevzem kot celota, bi moralo biti to v pozivu izrecno navedeno oziroma bi moralo to iz njegove vsebine nedvoumno izhajati. Takšne presoje ne more omajati niti vsebina obrazca za podajo soglasja za prevzem premoženja, na katerem terjatvi nista bili ločeno navedeni, saj gre za tipiziran obrazec, ki ni odločilen za ugotovitev obsega premoženja, ki se ponuja v prevzem. Po presoji pritožbenega sodišča je namreč bistvena vsebina poziva upnikom, ki pa takšnega zapisa, da bi šlo za prenos nedeljive celote, ne vsebuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru upnika V. d. o. o. proti načrtu končne razdelitve delno ugodilo tako, da se terjatev stečajnega dolžnika do Ž. Š. v znesku 207.000,00 EUR prenese nanj (točka 1.1. izreka). Zavrnilo je ugovor upnika V. d. o. o., da upnik DUTB d. d., ni podal soglasja za prevzem premoženja (točka 1.2. izreka). Nadalje je sklenilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi načrta končnega razdelitve z dne 14. 3. 2017, ki je sestavni del tega izreka (2. točka izreka). Ugotovilo, da upravitelj A. A. opravlja naloge in pristojnosti upravitelja ter se mu odmeri sorazmerni del nadomestila za razdelitev splošne razdelitvene mase, upravitelj pa je upravičen do plačila 90 % zneska nadomestila po pravnomočnosti tega sklepa (3. točka izreka). Nadalje je še ugotovilo, da se na upnika V. d. o. o. prenese terjatev stečajnega dolžnika do Ž. Š., terjatev stečajnega dolžnika do zavarovalnice B d. d. pa se prenese na navedena upnika v navedenih deležih: na upnika DUTB se prenese 99,98 % premoženja, na upnika V. d. o. o. pa 0,02 % tega premoženja (4. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik V. d. o. o. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v delu, in sicer glede točk 1.2. in 2. izreka. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče vnovčiti oziroma bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški (374. člen ZFPPIPP) in sicer gre za terjatev stečajnega dolžnika do Ž. Š. v znesku 207.000,00 EUR s pripadki ter za terjatev stečajnega dolžnika do zavarovalnice A. d. d. v znesku 195.346,93 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnika V. d. o. o., da upnik DUTB d. d. ni podal popolnega oziroma pravilnega soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče vnovčiti. Medtem ko je upnik V. d. o. o. podal soglasje za prevzem obeh terjatev, je iz izjave - soglasja za prevzem premoženja, ki ga je podal upnik DUTB d. d. namreč izhajalo, da soglaša zgolj s prevzemom terjatve stečajnega dolžnika do zavarovalnice A. d. d. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da se premoženje ni ponujalo v prevzem kot celota. Ugotovilo je, da sta se v prevzem ponujali dve terjatvi stečajnega dolžnika do dveh upnikov ter da je bila zato prosta izbira upnikov, katero premoženje so pripravljeni prevzeti.

5. Upnik V. d. o. o. s pritožbo izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Vztraja pri svoji trditvi, da je iz poziva upnikom ter iz obrazca soglasja mogoče ugotoviti, da se je premoženje ponujalo v prevzem kot celota. Navaja, da upnik DUTB d. d. ni dal soglasja za prevzem premoženja z vsebino objavljenega poziva, saj je besedilo soglasja spremenil tako, da ga je dopolnil s pripisom. Zato bi bilo po mnenju upnika treba skleniti, da DUTB d. d. ni soglašala s prevzemom. Navedeno primerja s sprejemom ponudbe s predlogom, da naj se ta spremeni, zaradi česar se šteje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo (prvi odstavek 29. člena Obligacijskega zakonika).

6. Po presoji pritožbenega sodišča iz poziva upnikom, da dajo soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, ne izhaja, da bi se premoženje upnikom ponujalo v prevzem kot nedeljiva celota. Gre namreč za dve terjatvi stečajnega dolžnika do dveh različnih upnikov iz dveh različnih pravnih naslovov. Po presoji pritožbenega sodišča bi moralo biti v primeru, da bi se premoženje ponujalo v prevzem kot celota, to v pozivu izrecno navedeno oziroma bi moralo to iz njegove vsebine nedvoumno izhajati. Takšne presoje ne more omajati niti vsebina obrazca za podajo soglasja za prevzem premoženja, na katerem terjatvi nista bili ločeno navedeni, saj gre za tipiziran obrazec, ki ni odločilen za ugotovitev obsega premoženja, ki se ponuja v prevzem. Po presoji pritožbenega sodišča je namreč bistvena vsebina poziva upnikom, ki pa takšnega zapisa, da bi šlo za prenos nedeljive celote, ne vsebuje. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bila prosta izbira upnikov stečajnega dolžnika, katero premoženje so pripravljeni prevzeti. Pritožbena navedba, da sprejem ni bil istoveten s pozivom k sprejemu je zato neutemeljena, sklep sodišča prve stopnje, da je upnik DUTB d. d. podal soglasje za prevzem terjatve stečajnega dolžnika do zavarovalnice A. d. d., pa je pravilen. Sodišče prve stopnje je torej dejansko stanje pravilno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi materialno pravo pravilno uporabilo.

7. Izrecno uveljavljena pritožbena razloga zato nista podana, sklep sodišča prve stopnje pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.