Appeal dismissed; proof by certificate requires only marking, not full document submission.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine upniku listin, na podlagi katerih zahteva plačilo, ni treba predložiti, mora jih le določno označiti.

Glede na to, da je tožeča stranka navedla vse ključne podatke o zavarovanju in predložila zavarovalno polico, ki jih potrjuje, samo dejstvo, da ni predložila tudi zavarovalne pogodbe, na pravilnost odločitve (in na pravico tožene stranke do izjave) ne more vplivati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 43956/2015 z dne 15. 4. 2015, v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo v plačilo 34,00 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se „iz vseh pritožbenih razlogov“ pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine upniku listin, na podlagi katerih zahteva plačilo, ni treba predložiti. Mora jih le določno označiti (peti odstavek 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). To je tožeča stranka v predmetnem postopku tudi storila. Pravno podlago zahtevka pa je utemeljila - s trditvami in dokazi - v dopolnitvi tožbe, podani po ugoditvi ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi in odstopu zadeve v pravdo. Po tem se je tožena stranka imela možnost opredeliti tako do njenih trditev, kot do predloženih dokazov. Njene pritožbene navedbe, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker sodišče tožeče stranke ni pozvalo na predložitev verodostojnih listin, zato niso utemeljene.

6. Nadalje, se je že sodišče prve stopnje opredelilo do ugovora tožene stranke, da ne razpolaga z zavarovalno pogodbo, na katero se sklicuje tožeča stranka. Navedlo je, da je tožeča stranka podala natančne navedbe o sklenitvi in vsebini pogodbe, ki so potrjene tudi s predloženo zavarovalno polico. Navedbe tožene stranke o tem, da z zavarovalno pogodbo ne razpolaga, je ocenilo kot pavšalne. Samo dejstvo, da zavarovalna pogodba v spis ni vložena, glede na navedeno, tudi po oceni višjega sodišča ni relevantno. Tožena stranka ugovora, da ne razpolaga niti z zavarovalno polico, vse do pritožbe ni podala. Iz vročilnice, pripete k list. št. 70 v spisu, tudi izhaja, da ji je bila dne 21. 1. 2016 vročena tako pripravljalna vloga tožeče stranke, kot tudi njene priloge. Ker je bila med prilogami tudi zavarovalna polica, tožena stranka pa ni trdila, da te ni prejela, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ji je bila ta vročena.(1) Najkasneje v svoji prvi pripravljalni vlogi bi se tako tožena stranka lahko, in bi se tudi morala, do nje opredeliti. Prav tako bi (v kolikor se z njimi ni strinjala) morala konkretno in jasno prerekati trditve tožeče stranke o sklenjenem zavarovanju. Glede na to, da je tožeča stranka navedla vse ključne podatke o zavarovanju in predložila zavarovalno polico, ki jih potrjuje, samo dejstvo, da ni predložila tudi zavarovalne pogodbe, na pravilnost odločitve (in na pravico tožene stranke do izjave) ne more vplivati.

7. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju pravdnih strank. Vse okoliščine, relevantne za odločitev, namreč izhajajo že iz listinskih dokazov. Zaslišanje toženca, v zvezi s tem, ali razpolaga z zavarovalno pogodbo, pa bi bilo, glede na zgoraj navedeno, povsem nesmiselno in neekonomično.

8. Iz navedenega izhaja, da s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Višje sodišče ni našlo niti drugih kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijano sodbo pa potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Pritožbene navedbe, da s polico ne razpolaga in se zato do podpisa na njej ne more opredeliti, pomenijo nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne more upoštevati.