Appeal dismissed: Bankruptcy debtor lacks capacity to sue without administrator consent due to limited legal standing.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Stečajni dolžnik ne more opravljati pravnih dejanj samostojno, brez soglasja stečajnega upravitelja, saj je njegova poslovna sposobnost omejena, omejitev poslovne sposobnosti pa vpliva na njegovo pravdno sposobnost. Tudi pravdna sposobnost stečajnega dolžnika je zato omejena, če lahko s pravdnimi dejanji negativno vpliva na obseg stečajne mase. Presoja o vplivu na stečajno maso je na stečajnem upravitelju.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo z dne 14.9.2016.

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Smiselno je predlagala, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz utemeljitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ob vpogledu v vpisnik zadev v postopkih zaradi insolventnosti v RS (eINSOLV) ugotovilo, da je bil nad tožečo stranko že pred vložitvijo tožbe s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St ... z dne 19.1.2016 začet postopek osebnega stečaja. Glede na to, da je tožeča stranka z začetkom stečajnega postopka izgubila pravdno sposobnost, je sodišče postopalo skladno z 81. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pozvalo stečajnega upravitelja, da se izjasni, ali odobrava vložitev pritožbe z dne 14.9.2016. Stečajni upravitelj je po pozivu navedel, da po njegovem mnenju tožnik ne bi mogel v zadostni meri izkazati elementov odškodninske odgovornosti, prav tako so njegovi zahtevki v večjem delu že zastarali. Posledično ne more soglašati s prevzemom tveganja obremenitve stečajne mase za stroške pravde in tako ne odobrava vložitve tožbe s strani tožnika. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno zaključilo, da gre v konkretnem primeru pri tožeči stranki za pomanjkljivost, ki v smislu petega odstavka 81. člena ZPP onemogoča nadaljnjo pravdo, zato je tožbo zavrglo.

5. Po določilu 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. 81. člen ZPP pa določa, da če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pa se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo.

6. Po določilu 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more opravljati pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (prim. 1. točko prvega odstavka 386. člena). Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.

7. Pritožnik sam navaja, da bi se z uspehom tožeče stranke s tožbo v tem sporu lahko povečala stečajna masa ali preprečilo njeno zmanjšanje. Pri tem pa pritožnik prezre, da bi neuspeh s tožbo negativno vplival na stečajno maso. Vložena tožba torej nesporno lahko vpliva na premoženje, ki spada v stečajno maso. ZFPPIPP za takšne primere določa, da stečajni dolžnik ne more opravljati pravnih dejanj samostojno, brez soglasja stečajnega upravitelja, saj je njegova poslovna sposobnost omejena, omejitev poslovne sposobnosti pa vpliva na njegovo pravdno sposobnost. Tudi pravdna sposobnost stečajnega dolžnika je zato omejena, če lahko s pravdnimi dejanji negativno vpliva na obseg stečajne mase. Presoja o vplivu na stečajno maso je na stečajnem upravitelju.

8. Pritožnik zato ne more uspeti z izpodbijanjem razlogov, zaradi katerih stečajni upravitelj meni, da pomeni vložena tožba tveganje za obremenitev stečajne mase s stroški pravde.

9. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so neutemeljene pavšalne pritožbene navedbe o kršitvi z ustavo zagotovljenih pravic, neupoštevanju direktiv ESČP, neupoštevanju odredb Sveta (ES), neupoštevanju OZ in neupoštevanju KZ. Nebistvene so pritožbene navedbe o zavrnitvi BPP (brezplačni pravni pomoči), saj je to predmet posebnega sklepa in ni stvar tega pritožbenega postopka.

10. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Te je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).