Court allows appeal against expert fee award due to failure to examine if expert answered court's additional questions.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court granted the appeal, quashing the first-instance decision that awarded fees to an expert witness. The appellant argued the fee was unjustified because the expert's supplementary opinion did not address specific additional questions posed by the court. The court found the first-instance judgment violated procedural rules by failing to examine whether the expert actually answered these questions, a fact essential to determining the fee's validity.
Legislator headnote
AI generatedPravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, drugi odstavek 51. člen; Zakon o pravdnem postopku, 14. točka drugega odstavka 339. člen: An expert is entitled to a fee for a supplementary opinion only if it answers additional questions posed by the court, and the court must examine this fact ex officio.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje le v primeru, da v njem odgovori na dodatna vprašanja sodišča, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. O tem, ali je izvedenec dejansko odgovoril na dodatna vprašanja sodišča oziroma zakaj ta vloga ustreza pojmu dopolnitve mnenje, pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu L., s. p., za izdelavo druge dopolnitve izvedenskega mnenja priznalo nagrado s stroški v skupni višini 158,70 EUR in odločilo, da se plačilo opravi iz založenih sredstev tožeče stranke.
2. Zoper sklep se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo izvedenca za povrnitev stroškov zavrne oziroma podrejeno, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Izvedenec je na podlagi drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje le v primeru, da v njem odgovori na dodatna vprašanja sodišča, ki jih sodišče od njega še ni terjalo (tako tudi sklep VSL I Cp 2253/2016, VSL I Cp 1982/2016 in VSM sklep I Ip 215/2016).
5. O tem, ali je izvedenec v vlogi na red. št. 29 spisa dejansko odgovoril na dodatna vprašanja sodišča oziroma zakaj ta vloga ustreza pojmu dopolnitve mnenja iz drugega odstavka 51. člena Pravilnika izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Ker te kršitve višje sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 3. točko 365. člena istega zakona).
6. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje v nakazani smeri odpravi ugotovljeno kršitev. V kolikor bo ocenilo, da vloga na red. št. 29 spisa dejansko ustreza dopolnitvi mnenja iz drugega odstavka 51. člena Pravilnika (kar mora ustrezno obrazložiti), pa naj tudi upošteva, da dopolnitve mnenja ni mogoče oceniti kot zahtevne zgolj na podlagi dejstva, da je bilo že mnenje po prvem odstavku 51. člena Pravilnika ocenjeno kot zahtevno (kot je to zapisalo v izpodbijanem sklepu); takšnega avtomatizma pri ocenjevanju zahtevnosti dopolnitve mnenj Pravilnik ne predvideva.
7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.