Appeal dismissed; ownership transfer requires valid contract and delivery, both missing here.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, veljaven pravni naslov in izročitev. Na tožeči stranki je bilo breme, da določno zatrjuje in dokaže oba navedena pogoja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je izvršba v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani Ig 194/2013, ki teče na predlog tožene stranke, zoper dolžnika družbo M., d. o. o., L., na premičninah Mini bager Bobcat S175, letnik 2006, serijska številka 0, Valjer ročni Wacker, model RD7H-ES, serijska številka 0, Dvigalo viličar Roto, tip 30.13-EV, Mini rovokopač Takeuchi, model TB016, letnik 2014, serijska številka 0, nedopustna (I. točka izreka).

Ob tem je odločilo še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 761,15 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podredno, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih s stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi vložila tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na štirih premičninah. Trdila je, da je lastninsko pravico na njih pridobila z nakupom od družbe N. d. o. o., ki je bila lastnica predmetnih premičnin. Tožena stranka je temu nasprotovala in ugovarjala, da so posli tožeče stranke ter predloženi računi fiktivni, da plačilo ni bilo opravljeno ter da tožeča stranka nima poslovnega namena in ne izvaja nobene dejavnosti, saj je namenjena zgolj izigravanju upnikov.

6. Sodišče prve stopnje je v bistvenem presodilo, da lastninska pravica na premičninah ni bila prenesena na tožečo stranko, ker je ta sklepala fiktivne posle.(1) Zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Tretji lahko s tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe uspe, če vsaj verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje (prim. prvi odstavek 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Temelj za uveljavljanje izločitvene tožbe je običajno lastninska pravica tretje osebe.(2) Na tožeči stranki, ki uveljavlja nedopustnost izvršbe, je dokazno breme glede zatrjevane lastninske pravice.

8. Lastninska pravica na premičnini se na pravnoposlovni podlagi pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (prvi odstavek 60. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). To pomeni, da morata biti za pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom kumulativno izpolnjena dva pogoja, veljaven pravni naslov(3) in izročitev. Če eden izmed pogojev ni podan, lastninska pravica ni pridobljena.

9. Na tožeči stranki je bilo torej breme, da določno zatrjuje in dokaže oba navedena pogoja (prim. 212. člen ZPP). Temu bremenu pa po presoji pritožbenega sodišča ni zadostila. Tožeča stranka se je v zvezi z izročitvijo spornih premičnin v posest v postopku pred sodiščem prve stopnje le pavšalno sklicevala na drugi odstavek 60. člena SPZ(4) (glej l. št. 3). Sodišče prve stopnje je zato pravilno pojasnilo, da tožeča stranka kljub ugovorom tožene stranke o fiktivnosti računov in fiktivnosti pravnih poslov ni jasno zatrjevala, na kakšen način in kdaj naj bi bila izročitev opravljena, prav tako pa ni predložila nobenih dokazil, da naj bi družba N. d. o. o. sporne premičnine sploh izročila tožeči stranki.(5)

10. Dejanska izročitev spornih štirih premičnin tožeči stranki torej ni bila izvedena. Pritožnik tega ne izpodbija. Navaja pa, da so bile premičnine že ob prenosu lastninske pravice na tožečo stranko v posesti tretjega, to je družbe A. d. o. o., zaradi česar naj bi bila opravljena izročitev na dolgo roko. Gre za obliko fiktivne izročitve, ki se uporablja, ko stvar, ki je predmet prenosa, ni v neposredni posesti prenosnika, temveč tretje osebe. Prenosnik pridobitelju prenese svojo posredno lastniško posest, medtem ko tretji ostaja nelastniški posredni posestnik. V takšnem primeru se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (četrti odstavek 60. člena SPZ). Tožeča stranka pa v prvostopenjskem postopku ni podala prav nobenih navedb glede izročitve na dolgo roko ali obvestitve tretjega. Zato pritožbene navedbe, da je bila lastninska pravica prenesena že s sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla in obvestitvijo lastnika objekta, kjer so se nahajale sporne premičnine, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Nadalje pritožnik poudarja, da je družba N. d. o. o. za sporne premičnine tožeči stranki izstavila več računov, ki predstavljajo listino, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino. Zato meni, da so bile premičnine na podlagi drugega odstavka 60. člen SPZ izročene tožeči stranki z listino. Pri tem pa pritožnik spregleda, da ta določba praviloma ureja primere, ko prenosnik, ki ni posestnik stvari (če mu je bila stvar na primer ukradena), ne more opraviti izročitve.(6) Kaj takega pa tožeča stranka ni zatrjevala.

12. Glede na navedeno tožeča stranka ni izkazala, da je na spornih premičninah pridobila lastninsko pravico. Že iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Zato se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Iz obrazloženega izhaja, da pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

14. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. 50. člen Obligacijskega zakonika (navidezna pogodba).

Op. št. (2): Prim. sodba VSRS II Ips 220/2006 z dne 10. 7. 2008.

Op. št. (3): Na primer prodajna pogodba, obstoj katere zatrjuje tožeča stranka v obravnavani zadevi.

Op. št. (4): Ta določa, da se šteje izročitev premičnine za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni njeno izročitev.

Op. št. (5): Glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

Op. št. (6): Prim. Tratnik v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 309.