Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 507/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.507.2017 AI generated

Appeal allowed: Inheritance of compensation for returned property passes at death, not denationalization date.

Case Number VSL sklep I Cp 507/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The High Court allowed the appeal against a first-instance ruling regarding the inheritance of compensation for returned property. The appellant argued that the estate should pass upon the death of the original owner's mother, while the lower court had incorrectly applied denationalization rules. The court held that because the property was compensation under the Criminal Sanctions Act, the general Inheritance Act applies, meaning the estate transfers at the moment of the decedent's death rather than the date of the denationalization decision.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij; Zakon o dedovanju: Compensation for returned property constitutes an estate that passes to heirs at the time of the decedent's death under the general Inheritance Act, not the date of the denationalization decision.

Keywords

AI generated
inheritance of compensation criminal sanctions act denationalization proceedings estate transfer timing heir determination

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL sklep II Cp 2994/2006 z dne 7. 2. 2007
VSL sklep II Cp 2994/2006 z dne 7. 2. 2007.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Za razliko od posebne ureditve, ki velja glede zapuščine, o kateri se odloča v postopkih denacionalizacije in ki v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZDen na dediče zapustnika (denacionalizacijskega upravičenca) preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, pa upoštevaje 132. člen ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Ker je bilo torej zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine (upoštevaje prvi odstavek 145. člena ZIKS) vrnjeno pokojnemu F. F. in zato predstavlja zapuščino po njem, je za trenutek njenega prehoda na dediče relevanten zgolj čas njegove smrti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče na Vrhniki je s sklepom z dne 5. 7. 2016 (kot bistveno ugotovilo):

- da v zapuščino spada odškodnina po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani Nz 385/2007 z dne 1. 3. 2012 v višini 156.602,12 DEM,

- da so dediči na podlagi zakona A. A. (do 1/4), B. B. (do 1/4), C. C. (do 1/4), D. D. (do 1/8) in E. E. (do 1/8).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dedinja A. A., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da je (na podlagi vstopne pravice) edina dedinja ona, podredno pa, da ga v celoti razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Poudarja, da je sodišče izdalo sklep, ne da bi pri tem sploh opravilo zapuščinsko obravnavo, zaradi česar potencialni dediči niso imeli možnosti podati svojih dednih izjav ali uveljavljati dedno pravico. Dediči navedeni v II. točki izreka sklepa, in sicer B. B., C. C., D. D. ter E. E. nimajo dedne pravice po pokojnem F. F. Omenjeni se niso priglasili k dedovanju po njem niti niso sprejeli zapuščine. Poudarja, da je sama edina dedinja po pokojnem F. F., in sicer kot edina dedinja po pokojni G. G. Pritožnica se sklicuje na zapuščinski postopek po pokojni G. G., zaključen s sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča na Vrhniki D 190/95 z dne 7. 5. 2001, ki je postal pravnomočen z dnem 28. 9. 2001. Potrebno naj bi bilo upoštevati njeno vstopno pravico po pokojni G. G. Zato pri dedovanju zadevne zapuščine ne pridejo v poštev ostali potomci po pokojni G. G. (tudi H. H.), navedeni v izreku izpodbijanega sklepa. Šlo naj bi za naknadno najdeno oziroma pridobljeno premoženje v korist po pokojni G. G. Sklep tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti povsem protispisni.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja E. E., ki poudarja, da oseba z imenom H. H. (ki jo omenja pritožba) nikoli ni obstajala. Bil pa je I. I., ki je dne 30. 1. 1995 brez dedičev umrl pred svojo mamo G. G.

4. Ostali sodediči na pritožbo niso odgovorili.

5. Pritožba je utemeljena.

6. V konkretnem primeru je predmet dedovanja odškodnina za zaplenjeno premoženje, ki je bila zapustniku na podlagi 145. člena ZIKS(1) prisojena s (pravnomočnim) sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani Nz 385/2007 z dne 1. 3. 2012. Upoštevaje, da omenjeni zakon posebnih določb o dedovanju takšnega premoženja nima, je potrebno glede tega vprašanja upoštevati določbe ZD.(2) Navedeno pa velja tudi za okoliščino, kdaj zapuščina preide na dediče. Za razliko od posebne ureditve, ki velja glede zapuščine, o kateri se odloča v postopkih denacionalizacije in ki v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZDen(3) na dediče zapustnika (denacionalizacijskega upravičenca) preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji,(4) pa upoštevaje 132. člen ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.(5) Ker je bilo torej zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine (upoštevaje prvi odstavek 145. člena ZIKS) vrnjeno pokojnemu F. F. in zato predstavlja zapuščino po njem, je za trenutek njenega prehoda na dediče relevanten zgolj čas njegove smrti.

7. Čeprav je (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) zapustnikova oporočna(6) dedinja G. G. umrla(7) po vrnitvi zaplenjenega premoženja, pa jo je upoštevajoč 132. člen ZD(8) (oziroma prehod zapuščine na dediče v trenutku zapustnikove smrti) in dejstvo, da je umrla za njim, potrebno šteti za njegovo dedinjo. Z ozirom na to, da je slednja pokojna in da v zapustnikovi oporoki predvidena fidejkomisarična substitucija (kot pravilno navaja sodišče prve stopnje) ni dovoljena/upoštevna (tretji odstavek 79. člena v zvezi z 229. členom ZD; enako temu je v tretjem odstavku 85. člena v zvezi s četrtim odstavkom 240. člena določal pred tem veljavni Zakon o dedovanju),(9),(10) pa je treba ugotoviti, kdo je predmetno premoženje dedoval po njej. Ker zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo, je bilo potrebno pritožbi ugoditi,(11) izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP(12) v zvezi s 163. členom ZD). V novem postopku naj zato zapuščinsko sodišče ugotovi, kdo so dediči predmetnega premoženja po G. G. in v zvezi s tem poda jasno in celostno obrazložitev, na podlagi katere bo moč odločitev preizkusiti.

Op. št. (1): Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list SRS, št. 17/1978, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (3): Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS/I, št. 27/1991, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (4): Ki pa ne velja za predmetno dedno zadevo, v kateri zapuščino predstavlja premoženje vrnjeno po določbah ZIKS (in ne ZDen). Glej npr. VSL sklep II Cp 2994/2006 z dne 7. 2. 2007.

Op. št. (5): Vsebinsko enako določbo je imel pred tem veljavni Zakon o dedovanju (Uradni list SFRJ, št. 42/1965, s kasnejšimi spremembami) v 135. členu.

Op. št. (6): Glej zapustnikovo oporoko z dne 24. 10. 1942.

Op. št. (7): In sicer dne 30. 5. 1995.

Op. št. (8): Glej opombo št. 5.

Op. št. (9): Uradni list SFRJ, št. 42/1965, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (10): Na katerega se v drugem odstavku 228. člena sklicuje sedaj veljavni ZD.

Op. št. (11): In se zato do ostalih pritožbenih navedb to sodišče ni opredeljevalo.

Op. št. (12): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.