Appeal allowed; ownership via prescription denied for land registered as public good since inception.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke, ki glasi:

„Tožeči stranki A. A. in B. B., sta na podlagi priposestvovanja solastnika vsak do 1/2 dela nepremičnine parc. št. 1 k. o. X (ID znak 000) last tožene stranke C., v izmeri cca 100 m2, ki bo v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga bo tekom sodnega postopka izdelal sodni izvedenec geodetske stroke, označen z rezervirano parc. št. … k. o. X“, zavrne.

[JEDRO]

Na dobrinah v splošni rabi (sedaj javno dobro) ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sporna nepremičnina v zemljiški knjigi že ves čas vpisana kot javno dobro in že od nastanka zemljiške knjige, ter je vpisana v seznam 1, kamor so se vpisovale ceste v javni rabi. Glede na tako ugotovljeno zemljiškoknjižno stanje tožnika ne moreta uveljavljati na sporni nepremičnini lastninske pravice s priposestvovanjem in so materialnopravno napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je na spornem zemljišču možno priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta tožeči stranki A. A. in B. B., na podlagi priposestvovanja solastnika vsak do 1/2 dela nepremičnine parc. št. 1 k. o. X (ID znak 000) last tožene stranke C., v izmeri cca 100 m2, ki bo v elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga bo tekom sodnega postopka izdelal sodni izvedenec geodetske stroke, označen z rezervirano parc. št. … k. o. X. Glede stroškov je odločilo, da bo odločeno s končno sodbo.

2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. V pritožbi tožena stranka navaja, da je sodišče kršilo določbo člena 315 v zvezi s prvim odstavkom člena 339 Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko je odločilo v tej zadevi z vmesno sodbo, čeprav stvarnopravni zahtevek nima ne temelja in višine in zato ni pogojev za izdajo vmesne sodbe in se pri tem sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1334/2011. Nadalje navaja, da je Obči državljanski zakonik (ODZ) za priposestvovanje zahteval pristno in pošteno posest. Tožena stranka je tekom postopka dokazala, da so tožniki in njihovi pravni predniki vedeli, da sporni del nepremičnine ni njihov. Sodbe ni mogoče materialnopravno preizkusiti, saj ne navaja, od kdaj šteje pričetek priposestvovanja. Sodišče opira sodbo zgolj na trenutno stanje, ki se razlikuje od preteklega stanja, ignorira pa tožnikove navedbe, da gre pri spornem zemljišču za obcestni svet, vendar sodišče tega ni ugotavljalo. Napačna je dokazna ocena zaslišanih prič D. D. in njegove matere E. E., ki sta izpovedovala, da je po spornem zemljišču potekala pot in da je E. E., ki je dala soglasje za gradnjo hiše sinu tožeče stranke. Ostale zaslišane priče so izpovedovale, da je bilo sporno zemljišče gmajna in sodišče napačno enači nedobroverno, nelastniško uporabo spornega zemljišča z dobroverno lastniško posestjo. F. F., ki je neupravičeno zasedal sporni del zemljišča, je po izdaji odločbe inšpektorja nameraval odkupiti sporni del zemljišča, ni trdil, da je zemljišče njihovo. To je začel trditi šele ko mu je bilo pojasnjeno, da bo sporno zemljišče prodano na javni dražbi. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka obširno navaja okoliščine v zvezi s postavljeno lopo in trdi, da je napačen zaključek, da sporni del nepremičnine ni bil nikoli del javne poti. Nedokazano je, da bi bili pravni predniki tožnikov v dobri veri glede spornega dela nepremičnine.

4. Tožnika sta na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splošna raba). Na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem tako po sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku kot po prejšnjih veljavnih predpisih Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih – ZTLR in ODZ. Na dobrinah v splošni rabi (sedaj javno dobro) ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sporna nepremičnina v zemljiški knjigi že ves čas vpisana kot javno dobro in že od nastanka zemljiške knjige, ter je vpisana v seznam 1, kamor so se vpisovale ceste v javni rabi. Glede na tako ugotovljeno zemljiškoknjižno stanje tožnika ne moreta uveljavljati na sporni nepremičnini lastninske pravice s priposestvovanjem in so materialnopravno napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je na spornem zemljišču možno priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja. Prav tako je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo ugovore tožene stranke, da bi tožniki glede na zemljiškoknjižno stanje morali vedeti, da sporno zemljišče predstavlja javno dobro. Dolgoletna posest in raba sporne nepremičnine glede na navedeno ni pomembna. V katerem obdobju in kdaj v časovnem oziru naj bi se priposestvovanje začelo in kdaj naj bi potekala priposestvovalna doba, pa sodišče prve stopnje ne pove, saj samo pavšalno navaja, da so ga imeli tožniki v posesti 80 ali 100 let. Iz predloženih fotografij tudi izhaja, da se sporno zemljišče nahaja ob javni cesti in javne ceste ne predstavlja samo cesta, temveč tudi zemljišče ob njej.

7. Utemeljeno v uvodu pritožba tožene stranke opozarja, da v konkretnem primeru ni bilo pogojev za izdajo vmesne sodbe (člen 315 ZPP), saj pri stvarnopravnem zahtevku na podlagi priposestvovanja ni mogoče razčleniti zahtevka na „temelj“ in „višino“, vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost odločitve, ker je kot že omenjeno, odločitev sodišča prve stopnje napačna iz materialnopravnih razlogov.

8. Glede na navedeno je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti in zavrniti tožbeni zahtevek, ne da bi pritožbeno sodišče odgovorilo na ostale pritožbene navedbe (člen 358 ZPP).