Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 3353/2016 ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.3353.2016 AI generated

Appeal allowed: Court permits third-party intervention by actual landowner when land registry entry is contested.

Case Number VSL sklep II Cp 3353/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal and ordered the first-instance decision to be amended to allow the actual landowner to intervene as a third party. Although the land registry listed the defendant as the owner, she admitted the plaintiff was the true owner and requested notification of the trial. The court held that the first instance judge incorrectly applied a high evidentiary standard, whereas the plaintiff only needed to show a probable interest in the outcome to qualify for intervention.

Legislator headnote

AI generated

204. člen ZPP; 193. člen ZPP; 199. člen ZPP: A party whose material legal position depends on the trial outcome may intervene as a third party on the defendant's side if they can demonstrate a probable interest, provided the first instance court does not demand proof of the final result.

Keywords

AI generated
third party intervention probable interest land registry entry material legal position evidentiary standard ZPP article 204 actual ownership

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti stranska intervencija Občine A. na strani tožene stranke.

[JEDRO]

V zemljiški knjigi je kot lastnica spornih zemljišč sicer vpisana toženka, ki pa oporeka svoji pasivni legitimaciji. Priznava, da je dejanska lastnica pritožnica, zato je tudi predlagala, naj jo sodišče obvesti o pravdi (204. člen ZPP). Če bi se toženka (morebiti) slabo pravdala in bi tožnik v pravdi uspel, se pritožnica s pravnomočno sodbo ugotovljeni lastninski pravici tožnika ne bi mogla več zoperstaviti. Očitno je torej, da izid spora med strankama vpliva na njen materialnopravni položaj, zato ji ni mogoče odrekati pravice do udeležbe v postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje stranski intervenientki ni dovolilo udeležbe v pravdi; ocenilo je namreč, da za to nima interesa.

2. Pritožnica se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Vztraja, da je s predloženim potrdilom o namenski rabi, iz katerega izhaja, da sta bili obe sporni parceli v prostorskem planu na dan 24. 3. 2000 opredeljeni kot stavbno zemljišče, namenjeno graditvi objektov, verjetno izkazala svoj intervencijski interes. Poudarja, da je lastninsko pravico pridobila originarno, na podlagi petega odstavka 57. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/2000), in jo bo obdržala le, če bo toženka zmagala v pravdi. Sodišče bi ji zato moralo dovoliti, da se kot stranska intervenientka pridruži toženki.

3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz trditvenega gradiva v spisu je mogoče povzeti, da si nepremičnini, ki sta predmet spora, poleg tožnika lasti tudi pritožnica. Oba trdita, da sta lastninsko pravico pridobila originarno na podlagi zakona, tožnik s priposestvovanjem, pritožnica pa ob lastninjenju stavbnih zemljišč. Pritožnica bi v nastalem pravnem položaju lahko zoper obe pravdni stranki v skladu s 193. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) naperila glavno intervencijsko tožbo. Namesto tega je izjavila, da se želi v pravdi pridružiti toženki. Le v prvem primeru bi pritožnica morala (z gotovostjo) dokazati svojo lastninsko pravico, v drugem pa zadošča, da verjetno izkaže svoj intervencijski interes, namreč, da v pravdi zmaga toženka (prvi odstavek 199. člena ZPP).

6. Po presoji pritožbenega sodišča je pritožnica že z doslej ponujenimi trditvami in dokazi ta pogoj izpolnila. V zemljiški knjigi je kot lastnica spornih zemljišč sicer vpisana toženka, ki pa oporeka svoji pasivni legitimaciji. Priznava, da je dejanska lastnica pritožnica, zato je tudi predlagala, naj jo sodišče obvesti o pravdi (204. člen ZPP). Če bi se toženka (morebiti) slabo pravdala in bi tožnik v pravdi uspel, se pritožnica s pravnomočno sodbo ugotovljeni lastninski pravici tožnika ne bi mogla več zoperstaviti. Očitno je torej, da izid spora med strankama vpliva na njen materialnopravni položaj, zato ji ni mogoče odrekati pravice do udeležbe v postopku.

7. Po navedenem je sodišče prve stopnje pri presoji intervencijskega interesa uporabilo previsok dokazni standard. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo predlagano stransko intervencijo na strani toženke dovoliti. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi ter na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep ustrezno spremenilo.