Appeal dismissed; court cannot draft investigation requests or indictments, requiring the prosecutor to do so to ensure impartiality.

Pritožba oškodovanca kot tožilca S.H. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je že v zaključku izpodbijanega sklepa (točka 11) razložilo, da mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali obtožni predlog sestaviti pristojni tožilec, če tega ne zmore sam pa si mora poiskati pomoč strokovnjaka, v nobenem primeru pa predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali obtožnega predloga ne more sestaviti sodišče samo, saj bi se tako postavilo v vlogo tožilca oziroma bi takšno ravnanje lahko celo vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča, saj bi odločalo v zadevi, v kateri bi najprej s sestavo obtožnega akta nastopilo kot tožilec nato pa kot sodnik.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo S.H. z dne 29. 7. 2016, ki jo je dopolnil dne 3. 10. 2016, na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot nepopolno zavrglo.

2. Proti takemu sklepu se je pritožil oškodovanec kot tožilec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter nadaljuje postopek z izvedbo predlaganih preiskovalnih dejanj ali podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je že v zaključku izpodbijanega sklepa (točka 11) razložilo, da mora predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali obtožni predlog sestaviti pristojni tožilec, če tega ne zmore sam pa si mora poiskati pomoč strokovnjaka, v nobenem primeru pa predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali obtožnega predloga ne more sestaviti sodišče samo, saj bi se tako postavilo v vlogo tožilca oziroma bi takšno ravnanje lahko celo vzbujalo dvom v nepristranskost sodišča, saj bi odločalo v zadevi, v kateri bi najprej s sestavo obtožnega akta nastopilo kot tožilec nato pa kot sodnik.

5. Prav ima sodišče prve stopnje, ko navaja, da predlog in tudi ne njegova dopolnitev nista popolna do te mere, da bi bila primerna za obravnavanje. V vlogi pritožnik razlaga medsebojne odnose z osumljenkama, s svojima bivšo ženo in hčerko ter navaja, o čem vse sta izpovedovali v pravdni zadevi P 1369/2014, kot nasprotni stranki oškodovanca kot tožilca ter ga s svojim pričanjem, ki bi naj bilo lažno, materialno in nematerialno oškodovali. Iz vlog izhaja, o čem naj bi osumljenki v pravdnem postopku pričali, kar pa predlagatelj komentira in zavrača. Zato ima sodišče prve stopnje prav, da vloga in dopolnjena vloga ne vsebujeta opisa kaznivega dejanja tako, da bi iz njega izhajali vsi zakonski znaki očitanega jima kaznivega dejanja. Pritožnik omenja pravdno zadevo, vendar ne pove, pred katerim sodiščem je tekla, niti kdaj bi naj priči (na katerem naroku) krivo izpovedovali, in ko osumljenki oškodovanec kot tožilec enkrat imenuje priči, drugič pa osumljeno I.H. kot nasprotno stranko, M.H. pa kot pričo v tem postopku, katerega pritožnik ne določi natančneje, in ko pri tem še navaja, da bi naj osumljenki storili kaznivo dejanje po prvem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), torej kot stranki. Zato je razlaga sodišča prve stopnje v točki 6, kdaj je storjeno kaznivo dejanje krive izpovedbe po prvem in kdaj po drugem odstavku 284. člena KZ-1, povsem na mestu.

6. Nenazadnje sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da oškodovanec kot tožilec, kot je bilo že omenjeno, ne navede določno sodne odločbe, ki bi bila oprta prav na krivi izpovedbi ovadenih.

7. Pritožbeno sodišče se zato povsem strinja z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje, da vloga tudi po dopolnitvi ni popolna do te mere, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot popoln predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zaradi česar je bilo potrebno vlogo po tretjem odstavku 76. člena ZKP kot nepopolno zavreči.

8. Glede na to, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, pritožba oškodovanca kot tožilca pa povsem neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.